Predsednik SDS Janez Janša po današnjem soočenju z nekdanjim predsednikom vrhovnega sodišča Brankom Maslešo, upokojeno vrhovno sodnico Vesno Žalik in prav tako že upokojenim višjim sodnikom Milanom Štrukljem ni bil zadovoljen. Sojenje je po neuspešnem poskusu poravnave in poldrugo uro trajajoči obravnavi razglasil za farso. Poleg države in omenjenih treh sodnikov Janša toži še nekdanjo tožilko Branko Zobec Hrastar in ljubljansko okrajno sodnico Barbaro Klajnšek, ki pa danes nista prišli na sodišče. Peterici je skupno, da je bila udeležena v kazenskem postopku Patria in da se je Janša namenil od njih osebno iztožiti odškodnino za škodo, ki sta mu jo povzročila kazenski proces in bivanje na odprtem oddelku zapora na Dobu. Od peterice in države zahteva 900.000 evrov odškodnine, vendar pa današnja kratka obravnava nakazuje, da s tožbo proti štirim sodnikom in tožilki ne bo uspešen. Janša ni bil zadovoljen, ker je sodnica Tanja Bizjak presodila, da je zadeva v delu, ki se nanaša na tožbo zoper sodnike in tožilko, zrela za sodbo in da zaslišanje prič niti ni potrebno. Sodbo bo izdala pisno, nato pa nadaljevala sojenje proti vsem toženim ali pa zgolj proti državi.
Tožilka večkrat predlagala
svojo izločitev
V skladu z dosedanjo sodno prakso je pričakovati, da bo sodnica omenjeni del tožbe zavrnila, kar je med obravnavo in po njej poudaril tudi pooblaščenec Žalikove, Masleše in Štruklja. »Sojenje je oblastno dejanje države in zanj odgovarja država,« je poudaril odvetnik Emil Zakonjšek in spomnil, da sodnikov že po ustavi ni mogoče klicati na odgovornost zaradi njihovih odločitev (razen če gre za kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja, op. p.). To je po njegovih besedah tudi osnovni pogoj za sodniško neodvisnost in posledično tudi pravno državo.
Odvetnik Benjamin Peternelj, ki zastopa sodnico Barbaro Klajnšek, je poudaril, da Janša v tožbi »ne zatrjuje nobenih subjektivnih okoliščin, ki bi kazale na samovoljnost ali arbitrarnost« sodnikov, odvetnik nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar pa je razkril zanimivo podrobnost, da se je tožilka celo večkrat želela izločiti, vendar je ostala neuslišana. Po besedah odvetnika Mihe Kuniča je tožilka svojo izločitev predlagala, ker so začeli nekateri mediji problematizirati, da je njen soprog konec osemdesetih let sodeloval pri aretaciji Janeza Janše. Toda generalna državna tožilka Barbara Brezigar, ki je v preteklosti kandidirala za predsednico države tudi s podporo SDS in bila pravosodna ministrica v Bajukovi vladi ter državna sekretarka pri notranjem ministru Vinku Gorenaku, njenim predlogom za izločitev ni ugodila. Branki Zobec Hrastar je spis v zadevi Patria sledil tudi, ko ji je potekel mandat v skupini tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Nazadnje je zapustila tožilske vrste in šla med odvetnike, obtožbo v zadevi Patria pa je na sodišču nato zastopal vrhovni tožilec Andrej Ferlinc, ki ga ni med toženimi. Po mnenju Kuniča vse to dokazuje, da ni delovala politično, temveč izključno strokovno.
Sodnik Masleša, ki je bil v času sojenja v zadevi Patria deležen največ kritik SDS in njihovih privržencev, po sojenju ni želel na široko komentirati dogajanja na sodišču. »Moram ostati zadržan, kakršen sem bil tudi kot sodnik. Zadeva je absurdna,« je dejal Masleša.
Odškodnina vsekakor, vendar kakšna?
Janšev pooblaščenec Franci Matoz je na sodišču vztrajal, da je v spisu dovolj dokazov, da so sodniki in tožilka ravnali samovoljno in z namenom povzročitve škode Janezu Janši, pred tem pa je predlagal, da bi sodišče zaslišalo tudi nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Miroslava Mozetiča in nekdanjega ustavnega sodnika Mitjo Deisingerja, ki bi dodatno pojasnila stališče ustavnega sodišča, ki je razveljavilo sodbo v zadevi Patria.
Če bo sodnica zavrnila tožbo v delu, ki se nanaša na posamezne sodnike in tožilko, se bo sojenje nadaljevalo s tožbo proti državi. Janša si v vsakem primeru lahko obeta odškodnino za čas, ki ga je preživel v zaporu, saj je primer po razveljavitvi zastaral, tako da so obtoženi obveljali za nedolžne. Glede na sodno prakso pa je pričakovati, da bo prisojena odškodnina na koncu precej nižja od zahtevanih vrtoglavih 900.000 evrov.
