Kljub obilnemu deževju je jugozahodni del Ljubljane dobro prestal poplavno nevarnost. Četudi še niso povsem dokončani, so že zgrajeni in izvedeni protipoplavni ukrepi v Ljubljani, natančneje na območju Malega Grabna in Gradaščice, zagotovo obvarovali velik del Ljubljane pred poplavami. »Ocenjujemo, da bi bila brez izvedenih ukrepov Ljubljana poplavljena podobno kot v letih 2010 in 2014,« so v minulih dneh ocenili na direkciji za vode. Septembra 2010 so močno narasle vode Malega Grabna in Gradaščice povsem zalile Vič; voda je segala od Ceste Dolomitskega odreda do Ceste v Mestni log in od Koprske ceste prek Tržaške do Ceste dveh cesarjev na drugi strani.
Nasipi obvarovali Celje
Podobno kot na direkciji je presodil glavni projektant ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v tem delu Ljubljane in v občini Dobrova - Polhov Gradec Rok Fazarinc. Čeprav projekt še ni končan, so doslej izvedeni ukrepi odigrali svojo vlogo, je poudaril. Od nekaj več kot 7,5 kilometra nasipov, razbremenilnikov ter drugih objektov vzdolž Malega Grabna in Gradaščice je že zgrajenih 5,2 kilometra. Že izvedeni ukrepi naj bi po podatkih mestne občine Ljubljana pred poplavami zaščitili 17.630 prebivalcev prestolnice in okoliških občin. Tako je v minulih dneh na širšem ljubljanskem območju poplavilo predvsem območja, kjer ukrepi še niso izvedeni.
Podobno je bilo tudi v Celju, nadaljuje Fazarinc. V minulem desetletju zgrajeni visokovodni nasipi in črpališča so poskrbeli, da Celje ni bilo resneje prizadeto, je pred dnevi dejal celjski župan Matija Kovač. Čeprav so v petek evakuirali območje, kjer živi skupno več kot 4000 ljudi, so že v soboto dopoldne ukrep evakuacije preklicali in so se prebivalci lahko vrnili v svoje domove. Kovač je ob tem že v petek poudaril, da se je v minulih dneh izkazalo, kako ključno je gospodarjenje z vodotoki. »Pomembno je nadaljevanje umeščanja suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini v prostor,« je poudaril in zatrdil, da bo občina skupaj z direkcijo za vodo še letos pridobila gradbena dovoljenja za nadaljnjih pet sklopov gradbenih posegov.
V Železnikih še čakajo
Kako pomembni za zaščito življenj in premoženja so nasipi in zadrževalniki, se je pokazalo tudi v Pomurju. Županja občine Črenšovci Vera Markoja, ki je v soboto ukazala evakuacijo, je kasneje zvečer ukrep preklicala. Preventivno evakuacijo so izvedli iz krajev Dolnja Bistrica, Hotiza in Kot, pripravljeni pa so bili še v krajih Gabrje, Benica, Petanjci, Velika Polana. Protipoplavni nasip, ki je uspešno zadrževal naraslo Muro, je namreč pri Dolnji Bistrici v soboto začel popuščati, a ga je vojakom ter drugim pristojnim uspelo še pravočasno zakrpati z več betonskimi bloki in kraje obvarovati pred obsežnejšo poplavo.
Tudi župan občine Železniki Marko Gasser je prepričan, da so protipoplavni ukrepi v Železnikih preprečili scenarij, ki so ga tam doživeli leta 2007. »Že pred nekaj dnevi smo tako s koncesionarji kot na lastno pest čistili hudournike in poplavne pregrade po celotni občini. O tem so pričali kupi naplavin na regionalnih in lokalnih cestah, ki so jih stroji odložili preko noči,« je zapisal in omenil, da je na območju občine ta čas več kot 150 gradbenih strojev, s katerimi so noč pred silovitim deževjem odstranjevali material. Spomnimo, doslej najhujše poplave v Sloveniji so bile leta 2007 prav v Železnikih, in čeprav je od tedaj minilo že 16 let, še vedno niso izvedeni vsi načrtovani protipoplavni ukrepi, vključno z visokovodnim zadrževalnikom Pod Sušo.
»Zdaj je zelo pomembno preverjati stabilnost vseh teh nasipov, jih po potrebi popraviti, ojačati in tudi dvigniti,« je ob tem za Dnevnik opozoril Fazarinc in ob nasipih ob Muri omenil še tiste v Savinjski dolini. »Četudi imajo dogodki, kot se je zgodil v petek in soboto, izjemno dolgo povratno dobo, nas vremenske razmere silijo, da smo dobro pripravljeni,« je opozoril.
