»Muzejski predmeti so srce muzeja. Po navadi so shranjeni v temnih, malce zaprašenih, težko dostopnih prostorih. Mi pa smo si rekli, da imamo tako čudovito dediščino, ki je nima nihče na svetu, da jo moramo pokazati,« pripoveduje dr. Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine. »Verjamem, da bo veliko interesa iz tujine, saj takih predmetov po svetu ni,« dodaja.
Projekt vzpostavitve oglednega depoja v Čebelarskem muzeju Radovljica je potekal štiri leta. »Začelo se je tako, da smo v prostoru razdelili muzejske in nemuzejske predmete, ločili materiale – papir, les, kovino, zaplinili depo, kar je bil velik poseg, očistili in restavrirali vse muzejske predmete, jih sortirali po vsebini in postavili na ogled,« razlaga direktorica Muzejev radovljiške občine.
Pogled v muzejsko zakulisje
Ogledni depo je namreč posebna vrsta muzejske razstavne površine, ki javnosti omogoča dostop do skladiščenih muzejskih predmetov, sicer skritih očem obiskovalcev. Predmeti v tem prostoru so organizirani in predstavljeni tako, da si jih obiskovalci lahko podrobneje ogledajo, hkrati pa ostajajo v varnem okolju, ki zagotavlja ustrezne pogoje za njihovo ohranitev.
»Ogledni depo tako ni le prostor, kjer hranimo predmete, temveč prostor, v katerem dediščina zares zaživi. Njegova zasnova omogoča obiskovalcem, da pravzaprav pogledajo v zakulisje muzeja. Tu zgodovina in dediščina dobita svojo zgodbo in svoje mesto,« pravi tudi kustosinja Čebelarskega muzeja Radovljica Kristina Seljak.
Muzej hrani približno 2400 predmetov, od tega je 916 poslikanih panjskih končnic. Slednje so dragocen predmet kulturne dediščine v Sloveniji. »Da bi jih ohranili v kar najboljšem stanju, smo jih zavili v brezkislinski papir in jih hranimo v posebnih omarah, ki jih ščitijo pred ognjem in drugimi škodljivimi vplivi. Vse so fotografirane in dokumentirane, vnesene v sistem, tako da jih lahko še vedno mirno raziskujemo, ne da bi vanje posegali in jih morda kdaj nenamerno poškodovali,« opisuje Seljakova.
Vse bogatejša baza podatkov
Vedno je mogoče odkriti še kaj, dodati kakšno novo informacijo o predmetu, interpretirati končnice in o njih napisati kaj novega. Tako se njihova baza podatkov nenehno širi in dopolnjuje, kar je izredno pomembno za nadaljevanje raziskav s področja čebelarstva in za delo v muzeju. Njihov depo ima tudi še nekaj prostora, kamor bodo lahko dodali nove predmete in obogatili zbirko. »Vsaka nova pridobitev je dragocena in neprecenljiva, saj dopolnjuje našo in zgodbo naših prednikov,« ob tem pravi kustosinja.
Nad odprtjem novega oglednega depoja je navdušen radovljiški župan Ciril Globočnik. Kot je dejal na odprtju, gre za dodatni produkt muzeja. »Radovljica je dobila še eno spodbudo za vse, ki prihajajo v čebelarski muzej in se zanimajo za to področje,« je dodal.
