Poslanci v državnem zboru obravnavajo predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti. V obeh izstopajo ukrepi za odpravo posledic po avgustovskih poplavah. V opoziciji s predstavljenim niso zadovoljni in predlagajo več prerazporeditev. Koalicija naj kljub kritikam ne bi predlagala polne uskladitve socialnih transferjev.
Poslanci so v sklopu obravnave predlogov državnih proračunov za prihodnji dve leti, ki poteka v znamenju stroškov odprave škode po avgustovskih poplavah, včeraj v državnem zboru obravnavali proračunski načrt za leto 2024. Prihodnje leto naj bi se v proračun steklo 14 milijard evrov prihodkov, odhodki pa so načrtovani v višini 16,2 milijarde evrov. V predlogu za leto 2025 je medtem načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov. Zaradi zagotavljanja sredstev za odpravo posledic ujm se proračunski primanjkljaj prihodnje leto torej povečuje na 2,2 milijarde evrov oziroma 3,3 odstotka BDP, v letu 2025 pa naj bi znašal 1,3 milijarde evrov, to je 1,8 odstotka BDP. Od tega se v obeh letih za odpravljanje posledic poplav načrtuje 1,6 milijarde evrov.
Po zagotovilih ministra za finance Klemna Boštjančiča so proračunski dokumenti vseeno razvojno naravnani in državljanom zagotavljajo ohranjanje blaginje. Načrtovana sredstva za investicije v prihodnjih dveh letih znašajo 1,8 milijarde evrov. V opoziciji so do predlaganega kritični, saj da vlada Roberta Goloba pod pretvezo zagotavljanja sredstev za obnovo po poplavah neupravičeno dodatno obremenjuje podjetja in prebivalce. Prvotni predlog zakona o izvrševanju proračuna za prihodnje leto je na primer predvideval, da se socialni transferji v prihodnjem letu ne bi usklajevali z inflacijo. Vlada je nato v luči kritik napovedala 70-odstotno uskladitev.
Vlada je tudi umaknila prepoved usklajevanja plač v javnem sektorju, zamrznitev usklajevanja dohodninske lestvice pa za zdaj ostaja.
Ozek manevrski prostor načrtovanja proračunov
Poleg poplav je pripravo proračunov po navedbah ministrstva za finance prav tako oteževalo dejstvo, da bo treba po štirih letih prihodnje leto spet upoštevati fiskalna pravila. Evropska komisija je sicer včeraj sporočila, da je osnutek načrta proračuna za leto 2024, ki ga je Slovenija v Bruselj poslala sredi oktobra, v skladu z julija podanimi priporočili. Komisija je sicer pri oceni upoštevala le tiste javnofinančne ukrepe, ki so jih države članice sprejele ali napovedale do konca oktobra. Naknadnih sprememb omenjene delne odmrznitve socialnih transferjev in usklajevanja plač v javnem sektorju niso upoštevali.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je včeraj kot eno izmed prioritetnih področij vlade za prihodnji dve leti izpostavila financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki ju vlada prepoznava kot ključni za razvoj slovenske družbe. Sredstva, načrtovana za ta namen, so za leto 2024 najvišja do zdaj. Prihodnje leto bo za ti dve dejavnosti na voljo 537 milijonov evrov, v letu 2025 pa skupno 678 milijonov evrov.
V svojem uvodnem govoru je državna sekretarka še poudarila, da se znotraj državnega proračuna zakonske obveznosti z leti povečujejo, saj so pridobljene pravice praviloma neodtujljive, obstoječim projektom in programom pa se – pogosto nekritično – dodajajo novi. »Ob vseh zakonskih obveznostih ne preseneča, da je bistveno več kot 90 odstotkov odhodkov državnega proračuna za vsako vlado dejstvo, na katero ne more vplivati brez sprememb pravnih podlag,« je poslance opozorila na omejen manevrski prostor pri proračunskem načrtovanju.
Opozicija kritična zaradi nestanovitnosti vlade
V opoziciji si sicer za številne programe želijo več sredstev, kot je predvidela vlada. Poslanci SDS in NSi so tako k načrtovani proračunski porabi v letu 2024 vložili 42 dopolnil, s katerimi bi sredstva prerazporedili na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni. Matični odbor za finance v soboto ni podprl nobenega, je pa podprl dopolnilo koalicije za povečanje sredstev državni revizijski komisiji. Spomnimo, da smo na začetku oktobra poročali o pozivu vlade, naj proračunski uporabniki skrčijo svojo načrtovano porabo za štiri odstotke, da država zagotovi sredstva za financiranje sanacije po poplavah. Največji vsoti se bodo predvidoma odrekli na ministrstvu za delo; sledita obrambni ter resor za vzgojo in izobraževanje.
V opoziciji v predstavljenih dokumentih sicer pogrešajo tudi vizijo razvoja. »Kaj je vizija te države, kje so ideje za naslednje generacije, da bodo tu ostajale, se razvijale, imele delovna mesta in si ustvarjale družine?« je koalicijo vprašal Jernej Vrtovec iz NSi. Strinjal se je, da je treba zagotoviti sredstva za odpravo posledic poplav, ni pa se strinjal s pristopom. »Leva vlada je ubrala svojo pot, in sicer z dodatnim privijanjem gospodarstva, z dodatnimi obdavčitvami prebivalcev,« je ocenil. V razmerah ohlajanja evropskega gospodarstva se mu to ne zdi prava pot. Tako v NSi kot SDS so vladi še očitali, da pogosto spreminja svoje načrte. Pri tem so navedli solidarnostni prispevek, ki je bil kot eden od finančnih virov za obnovo po poplavah ukinjen prejšnji mesec. Vlada si je premislila tudi glede (ne)uskladitve socialnih transferjev in plač v javnem sektorju z inflacijo, je bilo še slišati iz opozicije. »To dokazuje neresnost pri pripravi proračunskih dokumentov,« je dejal Rado Gladek iz SDS.
Koalicija zavrača očitke
glede davčnih bremen
V koaliciji so očitke o pomanjkanju sredstev za investicije odločno zavrnili. Prav tako kritike glede čezmerne obdavčitve. »Proračun razdeljuje tisto, kar lahko razdelimo,« je odvrnil vodja poslancev Svobode Borut Sajovic. Glede zviševanja davkov pa dodal: »Smo približno med srednje obdavčenimi v Evropi.« Vse, ki si želijo nižjih davkov, je ob tem opomnil, da ni mogoče plačevati nizkih davkov, hkrati pa imeti visok standard. Poslanka Svobode Sara Žibrat je nadalje izpostavila, da predlog proračuna za prihodnje leto glede na omejitve zagotavlja številne pravic ranljivih skupin prebivalcev. Ob tem je naštela, da bo koalicija pokojnine uskladila že januarja prihodnje leto, da bo zajamčila minimalno vdovsko pokojnino in da bo podaljšala regulacijo cen električne energije in plina za gospodinjstva. »Letos je ljudem, občinam in gospodarstvu že bilo namenjenih 420 milijonov evrov za obnovo, v letu 2024 pa bo skupaj z evropskimi sredstvi vsota že 1,4 milijarde evrov,« je dodala glede ukrepov za tiste, ki so utrpeli škodo zaradi poplav in plazov.
Nekoliko bolj zadržan je bil Soniboj Knežak iz vrst Socialnih demokratov, ki je spomnil, da so morali v iskanju interventnih sredstev za obnovo po poplavah vsi proračunski porabniki znižati svojo načrtovano porabo za enak odstotek. To pa pomeni največje breme za manjše proračunske porabnike in tiste resorje, ki morajo večji delež svojih proračunov nameniti za plače in zakonske obveznosti, je opozoril. Pretiranemu varčevanju ni naklonjen niti Miha Kordiš iz Levice. »Potrebujemo smelo proaktivno socialno politiko, namesto da se poigravamo z idejami o varčevanju,« je dejal. Napovedal je podporo dopolnilom SDS in NSi, po katerih bi se transferji v celoti uskladili z inflacijo, ob čemer upa, da bo takšno dopolnilo pripravila tudi koalicija.
Poslanci bodo danes pred glasovanjem obravnavali še predlog proračuna za leto 2025, predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov ter predlog odloka o zgornji meji porabe javnih blagajn do leta 2026.
