Natanko 35 evrov brez davka je stal kolut končertine oziroma rezilne žice, ki jo je podjetje Minis pred sedmimi leti napeljalo vzdolž slovensko-hrvaške meje. Od 92 do 99 evrov brez davka je stal tekoči meter panelne ograje, ki je kasneje nadomestila rezilno žico, še 20 evrov je stalo postavljanje vsakega metra te panelne ograje. Slabih 800 evrov brez davka je bila cena panelnih vrat za osebne prehode, vrata za cestne prehode so stala 1515 evrov in panelna vrata za železniške prehode 3717 evrov brez davka. Skoraj 200 vrat je bilo nameščenih vzdolž 143 kilometrov ograje, postavljene na 670 kilometrov dolgi meji od Goričkega do Pirana. To ograjo naj bi – kar bo znano najkasneje jutri – v prihodnjih mesecih za sedem milijonov evrov podirali tisti, ki so jo pred sedmimi leti (delno) postavili: delavci podjetja Minis. Dobrih 50 kilometrov rezilne žice, ki je prav tako sestavljala »tehnične ovire« na meji, je vojska lani že odstranila.
Skrivanje in prenašanje pristojnosti
Čeprav so v zadnjih štirih letih državni posli s postavljanjem in vzdrževanjem ograje pod drobnogledom medijev, je javnost vpogled v ta zloglasni državni projekt »preprečevanja nelegalnih migracij« prvič dobila šele štiri leta zatem, ko sta ograja in rezilna žica že stali na slovensko-hrvaški meji. V prvih letih projekta v času vlade Mira Cerarja so bile pogodbe z izvajalci skrite pod stopnjo tajnosti interno, milijonski državni posli – gre za 16,8 milijona evrov – pa oddani z neposrednim naročilom brez javnega razpisa. Ni nepomemben podatek, da je imelo podjetje, ki mu je Zavod za blagovne rezerve brez razpisa zaupal levji delež posla, sedež v istem objektu kot lokalna izpostava tedaj vladajoče SMC.
Za nakup rezilne žice je Zavod za blagovne rezerve porabil 7,01 milijona evrov brez davka oziroma okoli 8,55 milijona evrov z vključenim DDV, za nabavo in postavitev panelne ograje skupaj z vrati pa 6,75 milijona evrov brez davka oziroma okoli 8,24 milijona evrov z davkom. Zavod je od približno 80 dobaviteljev kupil 490 kilometrov rezilne žice (končertine), 74 kilometrov panelne ograje, na tone nosilnih palic, sider, klinov, napenjalne in vezne žice, 20 ladijskih kontejnerjev za skladiščenje ograje na terenu, zaščitne rokavice in drugo orodje.
V tem sedemletnem projektu so se pristojnosti drobile in z leti prenašale z enega javnega organa na drugega. Leta 2019, v času vlade Marjana Šarca, je projekt Ograja od zavoda prevzelo ministrstvo za javno upravo (minister je bil Rudi Medved), ki je za nakup tako imenovanih začasnih tehničnih ovir po prvem izvedenem javnem razpisu porabilo nadaljnjih 4,3 milijona evrov. Zadnje je bilo za ograjo pristojno ministrstvo za notranje zadeve. V času vlade Janeza Janše, ko je na čelu ministrstva sedel Aleš Hojs, so dobaviteljem izplačali 3,9 milijona evrov. Pogodba z izvajalcema Maxi Bau in Legi je sicer vredna 5,37 milijona evrov, a je po odločitvi vlade Roberta Goloba danes brezpredmetna, saj se je vlada odločila ograjo podreti in zato omenjenima podjetjema ne naroča več novih delov ograje.
Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga sedaj vodi Boštjan Poklukar, naj bi predvidoma v četrtek podpisalo zadnjo, sedem milijonov evrov težko pogodbo za podiranje ograje in s tem zgodbo tudi zaključilo. Naj ob tem opozorimo, da vrednost pogodbe ne bo nujno enaka vrednosti dejanskega izplačila: ob pregledu in analizi vseh pogodb, povezanih z ograjo, smo ugotovili, da izplačila pogosto ne dosežejo dogovorjene pogodbene vrednosti, nekajkrat pa je država pogodbeno vrednost presegla in to formalizirala z aneksi. Vse pogodbe namreč določajo (s tem varujejo državo), da naročnik »ni obvezan porabiti celotne okvirne vrednosti sredstev, ampak le toliko, kolikor je zaporednih naročil«.
Kamere in nadomestila
lastnikom zemljišč
Projekt Ograja ne zajema le njenega postavljanja in podiranja. Republika Slovenija je od novembra 2015 do konca leta 2020 za dodatno opremo, torej table, kamere in drugo tehnologijo za nadzor državne meje, plačala dodatnih 9,36 milijona evrov. Ker je ograja statična, narava pa ne, je bilo slednjo treba krotiti: za vzdrževanje ograje, košnjo trave ob ograji, za rezanje vej, ki so preraščale ograjo, in nadomeščanje tistih panelov, ki jih je poškodovala sila narave, je notranje ministrstvo v minulih letih plačalo še 1,5 milijona evrov.
Marsikdo je bil s postavitvijo ograje oškodovan. Dolgotrajno so bili oškodovani tudi lastniki zemljišč na oziroma ob meji, kjer se je država odločila postaviti te tehnične ovire. Tem je pripadla odškodnina. Od leta 2017 je država izplačala 128.682 evrov nadomestil lastnikom za oteženo rabo zemljišč zaradi izvajanja nalog nadzora državne meje. Zanimivo je, da izplačevanje tega nadomestila ni enakomerno porazdeljeno skozi celotno časovno obdobje. Glavnino nadomestil, to je 92.760 evrov, je država izplačala leta 2018, lani pa denimo nadomestil ni izplačala. V zadnjih treh letih je bilo za ustanovitev služnosti v javno korist zaradi izvajanja nalog nadzora državne meje namenjenih še 391.873 evrov.
Projekt Ograja je Slovenijo že stal slabih 36,7 milijona evrov. Če bo ministrstvo za notranje zadeve jutri z Minisom podpisalo zadnjo pogodbo za podiranje ograje, bodo končni stroški tega projekta znašali 43,7 milijona evrov. Znesek ne zajema stroškov tožbenih zahtevkov, ki bodo morda še nastali na podlagi dveh tožb, ki naj bi ju zoper državo po Dnevnikovih neuradnih informacijah vložila Minis in Maxi Bau (s podjetjem Legi). Koliko odškodnine zahtevata, ni znano. Državno odvetništvo na Dnevnikova novinarska vprašanja ni odgovorilo, ker »zadeve ne moremo komentirati«.
Minis in Legi SGS narekovala značilnosti ograje
Med tistimi, ki jim je uspelo odrezati si – preko javnih razpisov ali mimo njih – največji kos pogače projekta Ograja, poleg medijsko izjemno izpostavljenega Minisa izstopa še podjetje Legi SGS iz Beograda.
Minis je od prvih, 16,8 milijona evrov vrednih poslov postavljanja žične ograje opravil za 9,32 milijona evrov del. Z Zavodom za blagovne rezerve je sklenil osem pogodb. Približno 80 preostalih dobaviteljev, ki so sodelovali v prvem poglavju tega projekta, si je razdelilo za 7,5 milijona evrov del. Ministrstvo za notranje zadeve je že leta 2015 z Minisom podpisalo še naročilnico (evidenčno naročilo male vrednosti) za 24.000 evrov in dodatno pogodbo (brez razpisa, na podlagi pogajanj) za 250.000 evrov (oboje z DDV) za vzdrževanje ograje. Poleg tega so posamezne policijske uprave podjetju Minis na podlagi naročilnic izplačale še 34.000 evrov, so za Dnevnik sporočili z notranjega ministrstva.
Poleg Minisa je razmeroma velik del pogače uspelo odrezati tudi v Sloveniji neznanemu srbskemu podjetju Legi SGS, za katerim stoji nemški kapital. Slednje je bilo na obeh razpisih, ki jih je v sklopu projekta Ograja leta 2019 objavilo ministrstvo za javno upravo, najcenejši ponudnik za dobavo in postavitev 40 kilometrov začasnih tehničnih ovir ter za dobavo »manjkajočih elementov in postavitev približno 3,8 kilometra zaščitne tehnične ovire«. V tem času je bil Minis na seznamu dobaviteljev z negativnimi referencami in se ni mogel potegovati za posel (po naših neuradnih podatkih zaradi tega toži državo). Ministrstvi za notranje zadeve in za javno upravo sta podjetju Legi SGS izplačali skupaj 4,8 milijona evrov. To podjetje je namreč sodelovalo tudi pri zadnjem izvedenem poslu, ki ga je na javnem razpisu policije dobilo podjetje Maxi Bau, in sicer za nakup in postavitev dodatnih začasnih tehničnih ovir na južni meji. Notranje ministrstvo je na podlagi te zadnje pogodbe izvajalcema izplačalo 3,9 milijona evrov, od tega je podjetju Legi, sodeč po javnih podatkih, pripadlo 285.000 evrov.
Legi SGS je podjetje, specializirano za izdelavo raznovrstnih ograj in sorodnih komponent. Izdelali so že prvo ograjo, ki jo je na mejo leta 2015 postavil Minis. To podjetje je tako dejansko narekovalo z vsemi razpisi zahtevane značilnosti ograje. Vsa javna naročila so od ponudnikov zahtevala, da zagotovijo panele, stebre, svedre in preostale elemente »proizvajalca Legi«, je razvidno iz pregledane dokumentacije. Legi je bil že od prvega državnega posla naprej ključni dobavitelj velikega dela elementov tehničnih ovir in zato gotovo eden izmed skritih zmagovalcev posla z ograjo.
