Kot so sporočili z Onkološkega inštituta Ljubljana, je v teh letih udeležba v programu Dora presegla 75 odstotkov, lani je bila celo nad 78 odstotkov. Rezultati programa omogočajo dolgoročno doseganje cilja programa, to je za 30 odstotkov manj smrti v ciljni populaciji slovenskih žensk med 50. in 69. letom, so navedli v sporočilu za javnost.
Strokovnjaki ugotavljajo, da so učinki programa Dora že vidni in se bodo v naslednjih letih pričakovano še bolj odražali tako na manjšem obsegu zdravljenja kot boljšem izidu bolezni, kar bo vplivalo na večjo kakovost življenja bolnic z rakom dojk, odkritem v programu Dora.
Obletnico delovanja programa so že obeležili z mednarodnim simpozijem 15 let programa DORA: S kakovostjo do rezultatov, na katerem so prikazali rezultate programa v Sloveniji. Podporo programu so v svojih nagovorih izrekli državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg ter generalni direktor OI Andraž Jakelj in strokovna direktorica Irena Oblak. Izpostavili so dobro organiziranost, strokovnost in učinkovitost programa tako na nacionalni ravni kot evropski ravni, zaradi česar program Dora danes predstavlja zgled in učni center za države, kjer presejanje za raka dojk šele uvajajo.
Če je rak omejen na dojko, je zdravljenje lahko zelo uspešno
Podatki Registra raka RS kažejo, da je v programu Dora delež bolnic z rakom dojk, ki je omejen le na dojko, 71-odstoten, medtem ko je ta delež zunaj programa nižji, 55-odstoten. Če je rak omejen na dojko, je zdravljenje lahko zelo uspešno. Več analiz registra raka je tudi že dokazalo, da imajo ženske z rakom dojk, odkritim v presejalnem programu, večje preživetje v primerjavi s tistimi zunaj presejalnega programa, so navedli na OI.
Svet EU je decembra lani sprejel prenovljena priporočila za presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb. V novih priporočilih za raka dojk ostaja presejalni pregled z mamografijo za ženske med 50. in 69. letom priporočen, dodan pa je predlog širitve presejanja od 45 do 74 let. Na podlagi novih priporočil in tudi strateških usmeritev pripravljajo analizo možnosti sprememb presejalne politike in v okviru tega širitev starostne skupine ciljne populacije v Sloveniji, z upoštevanjem vse potrebne infrastrukture; osebje, strojna in programska oprema ter prostori, so še dodali iz inštituta.
