Na včeraj objavljeni novi lestvici konkurenčnosti Mednarodnega inštituta za razvoj menedžmenta (IMD) za leto 2022 je Slovenija pristala na 38. mestu, kar je za dve mesti bolje kot lani. »To je sicer korak naprej, vendar pa so napredovale tudi Estonija, Češka, Litva in Latvija, torej države, ki so naše neposredne konkurentke in ki so tako še vedno pred nami. Poleg tega nam ni uspelo zmanjšati razkoraka do najbolj konkurenčnih držav,« je ob predstavitvi rezultatov povedal Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja.
Na letošnji lestvici konkurenčnosti, pri kateri so sodelovali agencija Spirit, Inštitut za ekonomska raziskovanja in ljubljanska ekonomska fakulteta, se je na prvo mesto prvič povzpela Danska, sledita ji lani prvouvrščena Švica in Singapur. Med prvo deseterico so še Švedska, Hongkong, Nizozemska, Tajvan, Finska, Norveška in ZDA. Nemčija je 15., med našimi sosedami pa je najvišje Avstrija na 20. mestu. Madžarska je mesto za Slovenijo, Itaija pa je šele 41.
Največ mest je pridobila Hrvaška, ki je, menda predvsem zaradi optimizma pred uvedbo evra, napredovala z 59. na 46. mesto, najbolj pa je nazadovala socialno vse bolj čuteča Nova Zelandija, in sicer z 20. na 31. mesto. Kot je pojasnila Mateja Drnovšek z ljubljanske ekonomske fakultete, kaže lestvica konkurenčnosti IMD predvsem privlačnost države za podjetja in tuje investicije, medtem ko sorodna lestvica konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) meri potencial države za dolgoročno rast.
Ključna prednost je naša vpetost
v mednarodno trgovino
Slovenija se je glede na štiri ključne kazalnike (gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura) znova najbolje odrezala pri gospodarski uspešnosti, kjer smo od lani napredovali z 31. na 26. mesto (leta 2014 smo zasedali šele 52. mesto). Pri infrastrukturi (tam se že vse zadnje desetletje vrtimo okoli 30. mesta) smo ohranili lansko 33. mesto, pri vladni učinkovitosti je Slovenija napredovala s 43. na 42. mesto, pri poslovni učinkovitosti pa s 45. na 43. mesto. Tudi pri teh dveh postavkah smo se najslabše, med 55. in 60. mestom, uvrstili v letih 2013 in 2014.
Naše ključne konkurenčne prednosti so po oceni IMD močna vpetost v mednarodno trgovino, cenovna konkurenčnost in kakovostno izobraževanje. Najslabše pa se odrežemo pri mednarodnih investicijah, davčni politiki in na področju trga dela, kjer smo od lani doživeli največji padec.
Razvojni zaostanek se ne zmanjšuje
Na področju gospodarske uspešnosti, kjer smo v zadnjih dveh letih napredovali za 10 mest, je Slovenija letos največ pridobila na račun domačega gospodarstva, ki se je izboljšalo močneje in hitreje kot v drugih državah. »Razlogi za to so boljši finančni položaj podjetij, učinkoviti protikoronski ukrepi in izvozno usmerjeno gospodarstvo pa tudi okrepljena zasebna potrošnja in investicijska dejavnost podjetij,« je pojasnila Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.
Ob tem je opozorila, da se razvojna vrzel ne zmanjšuje. »Slovenija je glede kupne moči na prebivalca že deset let na istem mestu. Po letu 2016 smo zaostanek začeli nekoliko zmanjševati, a le zaradi zaposlenosti in ne zaradi produktivnosti, ki pa je ključna,« je dejala. Priložnost za dvig dodane vrednosti na zaposlenega vidi zlasti v učinkoviti porabi sredstev iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost.
Najboljši pri okoljskih sporazumih
Pri tako imenovani vladni učinkovitosti smo najbolj, za sedem mest, napredovali glede stanja javnih financ, saj nam je uspelo znižati javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Na področju poslovne zakonodaje smo izboljšali privlačnost za tuje investicije, poslabšali pa smo položaj glede zaposlovanja tujcev. Najvišje je sicer Slovenija uvrščena pri enakosti v porazdelitvi dohodka (na 2. mesto med vsemi državami) in številu postopkov za ustanovitev podjetja, najnižje pa glede višine prispevkov za socialno varnost, rigidnosti delovne zakonodaje in visoke obdavčitve dela.
Na področju poslovne učinkovitosti se je Slovenija najbolje odrezala pri zastopanosti žensk v menedžmentu, odzivnosti podjetij na spremembe tržnih pogojev in učinkovitosti malih in srednje velikih podjetij. Najslabše rezultate pa smo dosegli glede sposobnosti nadzornih svetov in sistema vajeništva. Pri infrastrukturi prednjačimo pri okoljskih sporazumih, kjer smo menda celo prvi na svetu, in pri mobilnih naročnikih (2. mesto), najbolj pa zaostajamo pri kakovosti zračnega prometa, razpoložljivosti kvalificiranih inženirjev in v javno-zasebnem partnerstvu.
