Že ob sprejemanju novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij je bilo jasno, da bodo pogoji za razglasitev zaostrenih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav, ki jih je definirala novela, izpolnjeni nemudoma ob uveljavitvi spremenjenega zakona. Po zakonu so zaostrene razmere podane, ko je zasedenost zaporov presežena za 20 odstotkov nad uradno ugotovljenimi zmogljivostmi celotnega zaporskega sistema ali ko delež zaprtih na posameznega pravosodnega policista preseže 2,5 varovane osebe.
V ponedeljek je bilo v slovenskih zaporih, ki uradno premorejo kapacitete za 1299 zaprtih, kar 1828 zapornikov in pripornikov, kar pomeni, da so (pre)zasedeni 140-odstotno. Da bi se spustili vsaj na 120-odstotno zasedenost, bi morali število zaprtih spustiti na okoli 1550. Podobno je z drugim zakonskim pogojem za razglasitev zaostrenih razmer. Trenutno je po neuradnih informacijah v slovenskih zaporih zaposlenih okoli 550 pravosodnih policistov, kar pomeni, da je mogoče zaostrene razmere razglasiti že pri manj kot 1350 zaprtih.
Upoštevali bodo varnostne zadržke
Na pravosodnem ministrstvu so nam potrdili, da v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) načrtujejo, da bodo v prvem koraku predlagali dva izmed treh ukrepov, ki so po novi zakonodaji na voljo za obvladovanje stanja v zaporih. Manj problematičnim obsojencem bodo prekinili prestajanje kazni in jih začasno izpustili na prostost, pravosodnim policistom pa bodo na pomoč priskočili tudi nekdanji kolegi. »V zavodih za prestajanje kazni zapora se pripravlja nabor kandidatov, ki so v preteklosti delali kot pravosodni policisti in so ponovno pripravljeni prevzeti te naloge s polnimi pooblastili. Gre za več skupin zaposlenih: za javne uslužbence, ki so trenutno zaposleni na drugih delovnih mestih v URSIKS, posameznike, ki so bili v preteklosti zaposleni v URSIKS kot pravosodni policisti in so trenutno zaposleni pri drugem delodajalcu, ter upokojene sodelavce,« so pojasnili na pravosodnem ministrstvu.
Preučili bodo tudi, kateri obsojenci so primerni, da jih začasno izpustijo na prostost. »Pri presoji varnostnega zadržka se bodo upoštevale vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, kot so: osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja (zlasti oškodovancev), kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, način nastopa kazni in morebitni odprti kazenski postopki,« so našteli na pravosodnem ministrstvu, kjer poudarjajo, da se je identičen ukrep izkazal kot učinkovit v času epidemije covida-19, ko je bilo treba v zaporih zmanjšati število zaprtih.
Tretja možnost odlogi kazni
Tretja možnost, ki jo omogoča nova zakonodaja, so tudi odlogi prestajanja kazni za nove obsojence, vendar je zaenkrat ne nameravajo uveljaviti. Začasne ukrepe vlada odredi z odlokom, ukrepi pa lahko trajajo do izboljšanja stanja oziroma največ tri mesece. Če se stanje ne izboljša, lahko vlada začasne ukrepe še podaljšuje – vsakič za dodatne tri mesece. Na pravosodnem ministrstvu pričakujejo, da bo vlada odlok sprejela že v kratkem.
