V glavnem mestu, kjer že dolgo ni prostih družinskih zdravnikov, se naglo zmanjšuje še možnost izbire pediatra. Novorojenčke in dojenčke sprejemajo v vseh enotah Zdravstvenega doma Ljubljana, občutno težje pa je najti ambulanto za nekajletnega otroka. Če je proti koncu leta 2021 predšolske otroke na novo opredeljevalo sedem pediatrov ljubljanskega zdravstvenega doma, je to novembra lani veljalo samo še za tri, zdaj pa je v tem zdravstvenem domu »prosta« le še ena pediatrinja za predšolske otroke. V ambulantah za šolske otroke je zdravnikov, ki še sprejemajo nove paciente, trenutno devet. Tudi v tem primeru pa se je število dostopnih ambulant skrčilo. Starši otrok, ki so bili vpisani na Rudniku, so nedavno izvedeli, da bo ena od zdravnic ta teden prenehala delati v zdravstvenem domu. »Zdravnika, ki bi nadomestil njeno ambulanto, nimamo,« so jim sporočili iz zdravstvenega doma, ki ga vodi Antonija Poplas Susič. Svojcem otrok so svetovali, naj čim prej poskrbijo za vpis pri katerem od zdravnikov, ki še sprejemajo nove paciente.

Kriza se širi

V tem zdravstvenem domu so se letos upokojili trije pediatri, zaposlili pa so dva. Ker so po številu pediatrov pred tem nekoliko presegali predvideni program, uradnih »lukenj« v oskrbi pred odhodom rudniške pediatrinje sicer ni bilo. Poleg tega v zavodu načrtujejo dodatne zaposlitve, ena od bodočih ljubljanskih pediatrinj pa bo v kratkem končala specializacijo. Nadomeščanje zdravnikov, ki so odšli, kljub temu ni samoumevno. V zdravstvenem domu poudarjajo, da se mnogi pediatri raje kot za zaposlitev v osnovnem zdravstvu odločijo za delo v bolnišnici, kar je po njihovi oceni povezano s čezmernimi administrativnimi obremenitvami v primarni pediatriji.

Razen prostih specialistov mestnega zdravstvenega doma po podatkih sledilnika Zdravniki otroke še vedno opredeljujejo tudi štirje ljubljanski pediatri, ki delajo pod okriljem zasebnih ambulant s koncesijo, in pediatrinja v okviru zdravstvenega doma za študente. Kljub redkim ambulantam, ki so še na voljo, je opazno, da se v Ljubljano »prelivajo« težave pediatrije iz okoliških krajev. Povsem brez prostih pediatrov so na primer v Škofji Loki, Medvodah, na Vrhniki in v Grosupljem. Nekateri od obupanih staršev iz teh krajev so od zdravstvenih delavcev po naših informacijah dobili nasvet, naj se za vpis dogovorijo s katero od ljubljanskih ali drugih bližnjih ambulant. Te se zato polnijo še hitreje, kot so se.

Manj ambulant, manj prostih zdravnikov

Da se razmere v osrednji Sloveniji slabšajo, je razvidno tudi iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V ljubljanski območni enoti – ta poleg glavnega mesta zajema tudi druge kraje v širši okolici, na primer Kočevje in Trbovlje – je glede na število opravljenih ur trenutno malo več kot 86 timov otroških in šolskih dispanzerjev. Leta 2021 je v tej območni enoti delovalo malo manj kot 95 tovrstnih timov. Število prostih pediatrov se medtem vztrajno krči: trenutno mora nove paciente sprejemati 77 otroških in šolskih zdravnikov v Sloveniji, v začetku leta 2021 pa je bilo takih zdravnikov 90. Brez izbranega zdravnika je malo več kot 19.000 otrok in mladostnikov pred polnoletnostjo.

Na ZZZS na podlagi vladne uredbe za letošnje leto načrtujejo dodatnih 6,5 tima otroških in šolskih dispanzerjev. Pri čemer pa je tako kot v primeru družinske medicine tudi pri pediatrih meja, pri kateri lahko zdravnik preneha sprejemati paciente, danes nižja kot pred leti. Specialistom, ki se zaposlujejo na novo, tako ni treba sprejeti enakega števila otrok, kot so ga morali njihovi predhodniki. Da bi bili pediatri v osnovnem zdravstvu dovolj dostopni, bi po izračunih ZZZS potrebovali dodatnih 23 otroških in šolskih zdravnikov ali pa bi morali poseči v mejo za odklanjanje vpisov. Na pojasnila ministrstva za zdravje, kako bodo ukrepali ob vse manjši možnosti izbire pediatra, še čakamo.

Na papirju se zdi boljše, kot je

»Pediatrična mreža je na več koncih Slovenije tako podhranjena, da se krhko ravnovesje poruši že, če en sam zdravnik zamenja delovišče,« opozarja pediater Denis Baš. Hkrati se v tem delu zdravstva, ki se v preteklih desetletjih ni enakomerno razvijalo, obeta množično upokojevanje številnejših generacij pediatrov. Pri čemer pa že v trenutni mreži manjka okoli 80 pediatrov, je ocenil Baš. Veliko zdravstvenih domov ta razkorak pokriva z upokojenimi pediatri in družinskimi zdravniki, ki ponekod skrbijo tudi za otroke. Na papirju se zdi stanje v pediatriji tako boljše, kot je v resnici, opaža Baš, ki vodi Združenje za primarno pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Baš je prepričan, da sedanje razmere zahtevajo ukrepanje na državni ravni. »Upam, da bodo na ministrstvu za zdravje poiskali rešitve, ki bodo stabilnost zagotovile tudi za naprej. Dokazano je, da je oskrba otrok najboljša, če imajo že na primarni ravni zdravstva dostop do
pediatra. To ureditev je treba v Sloveniji obdržati in nadgraditi,« je dejal. Delo pediatra v osnovnem zdravstvu človeka »izpolni«, ugotavlja Baš, a so ti zdravniki zelo obremenjeni. To ni povezano le z obiljem administracije. Zadnja leta so na primer naraščale težave v duševnem zdravju otrok in mladostnikov, ki zahtevajo posebno poglobljene obravnave, je spomnil sogovornik. V ambulantah se odraža celo dvigovanje upokojitvene starosti prebivalcev Slovenije, je dodal. Ker so stari starši pogosto v službi in ob otrokovi bolezni ne morejo »vskočiti«, kot bi pred leti, starši pediatre pogosteje prosijo za nasvete in urejanje bolniškega staleža.