Ob Zaloški cesti v Ljubljani so včeraj uradno odprli Hišo za otroke, ki bo po islandskem modelu Barnahus omogočila celostno obravnavo otrok, ki se znajdejo v vlogi žrtve ali priče kaznivih dejanj. Poleg forenzičnih intervjujev za potrebe (pred)kazenskega postopka bo otrokom na istem mestu na voljo tudi psihosocialna pomoč, je ob odprtju pojasnila direktorica Simona Mikec. Prvi dve leti bodo predvidoma obravnavali žrtve in priče kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kasneje pa tudi drugih kaznivih dejanj.
Namestnik varuha človekovih pravic Jože Ruparčič je ob tem poudaril, da bo celostna obravnava odpravljala tako imenovano sekundarno viktimizacijo žrtev (večkratno podoživljanje kaznivega dejanja, mučni postopki ...), prav prijaznejši postopki pa bodo marsikatero žrtev ali pričo opogumili, da spregovori. Ko so na Islandiji konec devetdesetih let prejšnjega stoletja vzpostavili prvo Hišo za otroke, se je število preiskanih kaznivih dejanj podvojilo, tožilstvo je vložilo trikrat več obtožnic, podvojilo pa se je tudi število obsodb za kazniva dejanja, v katerih so bili otroci v vlogi žrtev.
Zaslišanje brez neposredne prisotnosti storilca
Projekt vzpostavitve Hiše za otroke se je začel že pod pravosodnim ministrom Goranom Klemenčičem, končal pa pod ministrom v odhajanju Marjanom Dikaučičem, ki je včeraj dejal, da je po nekaterih ocenah vsak peti otrok soočen s spolno zlorabo in da je zato Slovenija potrebovala Hišo za otroke. Da je lahko zaživela, je državni zbor lani sprejel zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke.
V primeru otrok bo namreč tudi sodni postopek nekoliko drugačen. Ključen bo forenzični intervju, ki ga bo opravil strokovnjak za izpraševanje otrok, intervju pa se bo v prijetnem okolju Hiše za otroke posnel in v živo prenašal v sodno dvorano oziroma drug prostor, v katerem bodo sodnik, tožilec, obtoženec, obramba in vsi preostali udeleženci sodnega postopka. Ključno pri tem bo, da se žrtvi ne bo treba neposredno soočiti z osumljencem, sodnik, tožilstvo in obramba pa bodo vseeno imeli možnost, da prek strokovnjaka za forenzični intervju žrtev vprašajo po za sodni postopek ključnih okoliščinah. Vsak obtoženec (in njegova obramba) ima namreč pravico, da se brani tudi z zastavljanjem vprašanj žrtvi, kar pa je lahko za žrtve v neposrednem stiku s storilcem v sodni dvorani dodatno travmatično.
Široka podpora projektu
Projekt Hiše za otroke je bil eden redkih s široko strokovno in politično podporo. Pozdravile so ga tudi nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito otrok. »Omogočena bo izvedba vseh postopkov na enem mestu, tako da otrokom ne bo treba iti na sodišče. Zagotovljeno bo, da bo otrok zaslišan zgolj enkrat in samo izjemoma večkrat. Otroci bodo imeli dostop do psihosocialne pomoči med postopkom in še pol leta po njem,« je Hišo za otroke kot dobrodošlo novost že v času sprejemanja zakonske podlage za njeno delovanje videla Darija Maksimović Gončin iz Središča za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov.
