Gre za tako imenovani most do upokojitve. Slovenija se je v načrtu za okrevanje in odpornost zavezala, da bo to prakso skušala odpraviti. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v ta namen že pripravljajo predlog sprememb zakona o urejanju trga dela, ki ureja pravice brezposelnih. V kontekstu podaljševanja delovne aktivnosti so predvidene tudi spremembe pri mostu do upokojitve. Na ministrstvu so glede konkretnih rešitev še zelo redkobesedni. Kot pravijo, so ukrepi v fazi priprave in bodo obravnavani v okviru socialnega dialoga. Poudarjajo pa, da so že zdaj ljudje, ki so vpisani v evidenco brezposelnih in prejemajo denarno nadomestilo, ves čas zavezani k aktivnemu iskanju zaposlitve. V primeru neizpolnjevanja te obveznosti se nehajo voditi v evidenci brezposelnih. Kot ocenjujejo, se starejši delavci na trg dela ne želijo vrniti iz različnih razlogov, kot so zdravje, finančno stanje, družinske obveznosti, zadovoljstvo pri delu ...
Če niso aktivni iskalci zaposlitve, sankcije
Da zavod ni institucija, kjer bi počakali do upokojitve, poudarjajo tudi na Zavodu RS za zaposlovanje.
»Nekateri starejši si prijavo na zavodu in prejemanje denarnega nadomestila še vedno predstavljajo kot predupokojitveno pravico, opažamo pa, da je tega vedno manj,« odgovarjajo. Novoprijavljene brezposelne osebe, tudi če so starejše in blizu upokojitve, v skladu z njihovimi znanji, interesi, kompetencami in zmožnostmi napotujejo na prosta delovna mesta in usposabljanja ter od njih pričakujejo redna poročila o aktivnem iskanju zaposlitve. Če ugotavljajo, da niso aktivni iskalci zaposlitve in da prihaja do kršitev, to lahko pomeni tudi določene sankcije, na primer znižanje nadomestila.
Na zavodu sicer v zadnjih letih opažajo upadanje števila in deleža odjav prejemnikov denarnega nadomestila, starih 58 let ali več, zaradi upokojitve. Na drugi strani pa tudi ne drži, da kar vsi starejši od 58 let na zavodu samo čakajo na upokojitev, saj se delež zaposlitev starejših od 58 let med vsemi zaposlitvami brezposelnih oseb povečuje.
Za delodajalce oblika mehkega odpuščanja
Na ministrstvu za delo ocenjujejo, da se starejši delavci na trg dela ne želijo vrniti iz različnih razlogov, kot so zdravje, finančno stanje, družinske obveznosti, zadovoljstvo pri delu ... »Po drugi strani pa se tovrstne prakse poslužujejo tudi delodajalci kot način tako imenovanega mehkega odpuščanja, torej delodajalci starejše delavce odpustijo na način, da imajo do upokojitve omogočeno socialno varnost v obliki denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.«
Na zavodu poudarjajo, da si že zaradi trenutne situacije na trgu dela, ko je povpraševanja po kadrih več, kot je ponudbe, pa tudi zaradi neugodnih demografskih trendov kot država ne moremo privoščiti, da bi tak način »čakanja na upokojitev« dopuščali, saj kadre za zaposlitev iščemo tako doma kot v tujini. Je pa res, da zaposlovanje težje zaposljivih skupin prebivalcev, tudi starejših, zahteva okrepljeno sodelovanje zavoda z delodajalci in delavci, odpravljanje negativnih stereotipov, dodatna izobraževanja, usposabljanja in krepitev veščin.
Težava neprilagojenost delovnih pogojev starejšim
Zaostritvi pogojev za pridobitev nadomestila za brezposelnost za starejše delavce ali morebitnemu skrajšanju obdobja prejemanja tega pa nasprotujejo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Kot opozarjajo, je brezposelnost starejših delavcev, ki so na trgu dela ranljiva skupina, velikokrat tudi posledica nesposobnosti opravljanja dela do izpolnitve pogojev za upokojitev. »Vzrok za to je pogosto posledica neznosnih delovnih okolij, odnosa do starejših delavcev in neprilagojenosti delovnih pogojev starejšim.« Opozarjajo, da bi zaostrovanje pogojev za pridobitev že tako sramotno nizkega nadomestila lahko povzročilo tudi povečanje revščine med starejšimi. Izpostavljajo pa tudi podatke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki kažejo, da je prehodov v upokojitev z zavoda za zaposlovanje iz leta v leto manj; leta 2022 je bil delež novih upokojencev, ki so v upokojitev prešli z zavoda, 18 odstotkov, leta 2023 pa 13 odstotkov.
Podaljševanje delovne aktivnosti in s tem dvig upokojitvene starosti, kar naj bi bil eden izmed ciljev predlagateljev, je po mnenju sindikatov primerneje reševati s spodbudami, kot so odpravljanje ovir za zaposlovanje starejših delavcev, usposabljanje, vseživljenjsko učenje, prilagajanje delovnih mest starejšim, ukrepi za varno in zdravo delovno okolje, zmanjševanje obremenitev starejših ...
