Komaj tri dni po tem, ko sta se premierja Slovenije in Hrvaške Janez Janša in Andrej Plenković videla v Bruslju na dvodnevnem vrhu Evropske unije, sta se v ponedeljek sešla še v Zagrebu. Dobro uro trajajoče srečanje se je dobre tri tedne pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami končalo brez prebojev pri mejnih vprašanjih med državama. Premierja sta se dogovorila predvsem za krepitev energetskega sodelovanja v luči postopnega zmanjševanja odvisnosti od ruskega plina v EU.
Hrvaška bi lastniško vstopila v drugi blok Neka
Velik del pogovorov je bil namenjen krepitvi na področju oskrbe z zemeljskim plinom in hrvaškemu sodelovanju pri morebitni gradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško, kjer je Hrvaška, kot je dejal Plenković, pripravljena sodelovati s 50-odstotnim investicijskim vložkom. Tako kot je Hrvaška zainteresirana za povečanje dobave električne energije iz Slovenije iz morebitnega drugega bloka jedrske elektrarne, je Slovenija zainteresirana za nakup novih razpoložljivih kapacitet iz terminala utekočinjenega zemeljskega plina Omišalj na Krku.
»Na obeh področjih vidimo veliko možnosti za sodelovanje,« je dejal Janša. Dobavne kapacitete plina na terminalu LNG je Hrvaška povečala za 300 milijonov kubičnih metrov plina. A so bile prejšnje kapacitete zakupljene do leta 2027. Toda Plenković upa, da bi lahko kapacitete dobave z obstoječim terminalom z aktualnih 2,9 milijarde kubičnih metrov plina na leto povečali na 3,5 milijarde kubičnih metrov plina, treba pa bo izboljšati pretočnost povezovalnih plinovodov. Že naslednji teden bosta možnosti nadaljnjega sodelovanja na tem področju proučevala energetska ministra obeh držav. »V našem interesu so eventualne dodatne kapacitete,« je pojasnil Janša.
Načelni dogovor o iskanju možnosti za tesnejše energetsko sodelovanje je bil najbolj oprijemljiv. Vlada Janeza Janše si je prizadevala, da bi še v tem mandatu odnose z južnimi sosedi izboljšala. Z vlado Andreja Plenkovića je to Janši do neke mere uspelo; s hrvaško stranjo se je pogosto srečal, je bilo izpostavljeno tudi na ponedeljkovi tiskovni konferenci.
Brez premikov za uveljavitev arbitraže
Pri najpomembnejšem vprašanju, sprejemanju arbitražne razsodbe s strani Hrvaške, vendarle ni bilo napredka. Janša je dejal, da se glede mejnega vprašanja še naprej iščejo rešitve in da je zmeren optimist glede vprašanja, ali jih je možno najti v kratkem času. »Nekaj moramo pustiti za naslednji mandat Janeza Janše, namreč končni dogovor o razmejitvi na morju. (…) Ko bo prišel čas, bomo nadaljevali tudi s pogovori o razmejitvi na morju,« je dejal Plenković. Hrvaška sicer še naprej zavrača sprejetje z razsodbo določene meje, Janševa vlada pa vsaj uradno vztraja pri nespremenjenem stališču, da mora Zagreb razsodbo sprejeti.
V zakulisju se je sicer dogajala tudi tiha diplomacija, ki je na hrvaški strani v začetku januarja polnila časopisne stolpce. Slovenija in Hrvaška naj bi se namreč dogovorili o vzpostavitvi skupnega ribolovnega območja za ribiče obeh držav od Kopra do Umaga. Do realizacije tega domnevnega dogovora, o katerem so bili skrivnostni tako v Zagrebu kot v Ljubljani, ni prišlo. Tudi na ponedeljkovem sestanku kakšne konkretne rešitve niso predstavili. Sta pa Plenković in Janša zunanje ministre pooblastila, da nadaljujejo s pogovori, ki bi olajšali delo ribičev. Po Plenkovićevi oceni je sicer rešitev za ribiče možno najti na zelo »benigen način«.
Hitre pridružitve schengnu ne bo
Plenković se je sicer v ponedeljek Janši večkrat zahvalil za močno podporo Hrvaški pri njenem vključevanju v schengen, območje evra in OECD. Zlasti vrata do schengna so se Hrvaški odprla prav v času slovenskega predsedstva EU z znatno pomočjo Ljubljane. Notranji ministri Unije so namreč Hrvaški odobrili začetek sklepnega dela pridruževanja schengenskemu območju z ugotovitvijo, da izpolnjuje vse pogoje za pridružitev. Toda kljub tej uslugi Hrvaški so njena pričakovanja, da bi postopek pridruževanja schengenskemu območju končali še pod francoskim predsedovanjem Svetu EU, torej do konca junija, preveč optimistični.
Notranji ministri EU bi namreč morali sprejeti osnutek sklepa o hrvaškem članstvu, nakar bi moral svoje mnenje o hrvaški kandidaturi podati še evropski parlament, zatem pa bi morali notranji ministri še enkrat na podlagi mnenja parlamenta potrditi oblikovan osnutek sklepa o hrvaški priključitvi schengnu. Srečanje Sveta EU za notranje in pravosodne zadeve je v času francoskega predsedovanja v ponedeljek potekalo predzadnjič, hrvaškega pridruževanja schengnu pa sploh ni bilo na dnevnem redu. Ker postopek potrjevanja sklepov o pridružitvi traja od šest do dvanajst mesecev, je postopkovno nemogoče, da se pridruževanje Hrvaške schengenskemu območju zaključi pod francoskim predsedovanjem. Povrhu tega se v evropski komisiji vse glasneje pojavlja prepričanje, da pogoje za vstop v schengen zdaj izpolnjuje tudi Romunija.
