Običajno je najslabša, krmna pšenica plačana malo bolje kot ječmen, katerega žetev gre h koncu. »Ječmena je bistveno manj kot lani, cena pa se je z lanskih 290 evrov za tono prepolovila na okoli 140 evrov. Iz tega je mogoče sklepati, da bo odkupna cena za tono krmne pšenice letos okoli 150 evrov, najboljša pšenica pa bo kvečjemu po 220 evrov. To bo na naši kmetiji eno najbolj črnih let v zgodovini, kar zadeva pridelavo pšenice. Po hektarju bomo po moji oceni ustvarili okrog petsto evrov minusa, kajti vse se je podražilo – repromaterial, mineralna gnojila, škropiva, semenski material, cene pridelkov pa padajo,« pravi prekmurski kmet Danilo Meolic, ki je eden največjih pridelovalcev žit v Sloveniji.

Pogosto deževje načenja zdravje rastlin

Murskosoboška Panvita ima pšenico posejano na 1250 hektarjih, žeti so jo začeli v petek, glavnino ječmena pa imajo že v silosih. »Količinsko ga je precej manj kot lani. Tudi pšenice bo najbrž manj, upamo pa, da bo kljub pestremu vremenskemu dogajanju celotno rastno sezono vsaj povprečne kakovosti. V zadnjih štirinajstih dneh so tropski nalivi prispevali k temu, da je ogromno posevkov poležanih. Pšenično zrno je v nekakšnem kotlu in se kuha v vlagi. To so idealne razmere za razvoj plesni in toksinov, ki bodo v času žetve verjetno prisotni, zato bomo morali biti pri sprejemanju in razporejanju pšenice zelo previdni,« se zaveda Branko Virag, direktor družbe Panvita Kmetijstvo in predsednik sekcije za kmetijska podjetja pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Po navedbah Matjaža Podmiljšaka iz Zadružne zveze Slovenije odkupne cene pšenice v Evropi in po svetu po lanskih visokih vrednostih popuščajo in so padle na raven iz leta 2021. Ben Moljk z oddelka za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS) nam je postregel s cenami krmne, torej najcenejše pšenice na borzah na Madžarskem in v Franciji v zadnjih dveh tednih. Znižale so se za dvajset evrov po toni in se trenutno gibljejo od 170 do 175 evrov na Madžarskem ter od 185 do 190 evrov v Franciji. Moljk opozarja, da so ponujene cene precej nižje od lastne cene, torej od pridelovalnih stroškov. »Dodaten problem pa je, da bo letos veliko krmne pšenice, precej manj pa bo po moji oceni krušne, za nameček bo njeno zdravstveno stanje pod vprašajem. Na to nakazuje že izredno slaba kakovost požetega ječmena,« nam je dejal Moljk. In pripomnil, da je zadnji dve leti evropski trg s pšenico prav poseben – brez pravil in logike.

Kaos zaradi vdora ukrajinske pšenice

Moljk tudi opozarja, da bo imela velik vpliv na odkupne cene pšenice pri nas sprostitev uvoza pšenice in moke iz Ukrajine na evropski trg. »Po spremljanju zunanjetrgovinskih tokov v Evropi se je uvoz hitro povečeval že v drugi polovici leta 2022, zdaj pa smo prišli do točke zasičenosti trga. Osebno sem zelo kritičen do dvoličnega početja evropske komisije. Navsezadnje tudi ne razumem izjav ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da ukrepi niso potrebni. So, a je zanje že prepozno,« je oster Moljk. Evropska komisija je po njegovem mnenju morala vedeti, kaj se bo zgodilo, če bo odprla meje ukrajinski pšenici.

Branko Virag je prepričan, da je vdor ukrajinske pšenice oziroma pšenice iz celotnega črnomorskega bazena na srednjeevropski trg povzročil kaos. »Odkupne cene so padle, glede na lani so se prepolovile. Toda evropska komisija še naprej podpira uvoz ukrajinskih žit. To se bo poznalo na trgu. Odkupne cene pšenice bodo v času žetve nizke, morda celo izredno nizke, zato bodo najbrž vsi pridelovalci končali v rdečih številkah,« napoveduje Virag. S kritiko se mu pridružuje tudi Danilo Meolic. »Evropa se je odločila, da bo žrtvovala najslabšo figuro na šahovnici, to je kmeta. Tovarne po vsej Evropi, tudi v Sloveniji, izdelujejo orožje za Ukrajino, k nam pa v zameno prihaja njihova poceni pšenica, najverjetneje vprašljive kakovosti. Ne vemo namreč, kakšna fitofarmacevtska sredstva so tam dovoljena,« se sprašuje Meolic.

Skladišča so še dokaj polna

Slovenski predelovalci imajo v skladiščih še kar nekaj pšenice, tudi slovenske, zato verjetno ne bo tolikšnega povpraševanja po njej kot običajno. Se lahko zgodi, da je pridelovalci sploh ne bodo mogli prodati? »Vsi pametni kmetje imajo sklenjene pogodbe z odkupovalci. Pšenico bodo verjetno lahko vsi prodali, je pa vprašanje, po kakšni ceni,« odgovarja Meolic.

Po navedbah Bena Moljka je bila lani povprečna sezonska (to je v času odkupa med julijem in septembrom) odkupna cena pšenice vseh kakovostnih razredov 322 evrov za tono, povprečna letna cena pa 315 evrov. Za primerjavo, leta 2021 je bila povprečna sezonska odkupna cena pšenice 183 evrov za tono, letna pa 188 evrov.