Začnimo z anekdoto, ki meji na »saj ni res, pa je«. Američanka je v Evropi najela avto, prepričana, da ima samodejni menjalnik in ne ročnega. Tako je daljšo pot opravila v prvi prestavi. Štirikolesnik, ki ni imel moči in hitrosti, za nameček je močno ropotal, pa je po sto prevoženih kilometrih zajel ogenj. Čeprav se takšna napaka marsikateremu Evropejcu zdi nezaslišana, pa so onkraj luže razmere drugačne, saj so s samodejnimi menjalniki vozniki že desetletja na ti, delež novih štirikolesnikov z ročnim menjalnikom pa obsega zanemarljivih sedem odstotkov.
Na stari celini in s tem tudi v Sloveniji se piše drugačna zgodba, zadnja leta pa samodejni menjalniki vse hitreje prodirajo v vozila, sploh pri avtomobilih nekoliko višjega cenovnega razreda, kjer alternative samodejnemu menjalniku sploh ni. Drugačna zgodba je pri cenovno dostopnejših vozilih, kjer je na prvem mestu cena, samodejni menjalnik, pa naj bo še tako enostaven, pa seveda ni poceni. Z razlogom. Samodejni menjalniki so danes napredni, tehnično dodelani, hitri pri pretikanju in udobni ter omogočajo boljši motorni izkoristek. Zato je njihov razvoj temu primerno drag, kar se izraža tudi pri končni ceni menjalnika.
Slovenski kupci zahtevni in izobraženi
In kakšne so razmere v Sloveniji? Za primer smo vzeli ljudsko znamko Volkswagen. »Seveda imamo v ponudbi tudi ročne menjalnike, in sicer pri modelih polo, taigo, T-cross, T-roc, golf, golf variant in touran. Razmerje med ročnim in avtomatskim menjalnikom DSG je različno od modela do modela. Pri polu se več kot 60 odstotkov kupcev odloči za ročni menjalnik, medtem ko je razmerje pri modelu golf 60 proti 40 v prid avtomatskega. Pri novejših modelih, kot sta novi tiguan ali passat, je v ponudbi samo avtomatski menjalnik, saj je ta v celoti nadomestil ročno izvedbo,« pojasnjuje Blaž Grofelnik, vodja produktnega marketinga in dispozicije v podjetju Porsche Slovenija. Doplačilo za samodejni menjalnik znaša od 1000 do 1500 evrov, ni pa na voljo pri vseh motorjih, zato se mora kupec v prid samodejnemu menjalniku včasih odločiti za močnejšega. Po Grofelnikovih besedah so slovenski kupci zahtevni in izobraženi.
»Z naraščajočo ponudbo samodejnih menjalnikov v različnih in dostopnejših modelih pa so se začeli odločati za avtomatski menjalnik predvsem zaradi večjega udobja v vožnji. Pri tem ima danes velik vpliv na izbiro tudi nova varnostna in asistenčna oprema, ki je v ponudbi vozila skupaj v kombinaciji z avtomatskim menjalnikom, na primer radarski tempomat z avtomatskim uravnavanjem razdalje s funkcijo speljevanja in ustavljanja. Vožnja vozila z avtomatskim menjalnikom je v zastojih občutno udobnejša kot z ročnim menjalnikom, saj zna avtomobil, opremljen s potovalnim asistentom, tudi v gneči samodejno slediti toku prometa, po potrebi ustaviti avtomobil in potem spet samodejno speljati. Samodejni menjalnik je tako eden od temeljev za delovanje varnostnih asistenčnih sistemov,« še pravi Grofelnik.
Ročni menjalnik daje pristen občutek upravljanja
Pred dobrim desetletjem smo se samodejnih menjalnikov Slovenci malce bali, čeprav za to ni bilo smiselnega razloga. Res pa je, da se ozadje zgodbe začenja v slovenskih šolah vožnje, ki v večini premorejo avtomobile z ročnim menjalnikom. Pri čemer velja, da se posameznik, ki je vozil avto z ročnim menjalnikom, zelo hitro privadi na samodejnega, pri obrnjeni situaciji pa lahko nastanejo težave. Dodatna težava je tudi, da bo tvoje vozniško dovoljenje omejeno na vožnjo avtomobilov s samodejnim menjalnikom, če izpit opraviš s tovrstnim vozilom. V tem primeru bo na vozniškem dovoljenju koda 78. Če želi voznik po tem imeti dovoljenje za vožnjo avta z ročnim menjalnikom, mora opraviti dodatno glavno vožnjo. »Ročni menjalnik bo izbral vsak, ki želi 'začutiti vozilo'. Daje vam pristen občutek upravljanja in z vidika varnosti večji nadzor nad vozilom. Samodejni menjalnik je primernejši, če želite več udobja in enostavnosti pri upravljanju. Najbolj mu boste hvaležni pri polžji vožnji v koloni ali pa na daljših relacijskih vožnjah, kjer v kombinaciji z aktivnim tempomatom že skoraj pozabite, da ste vi glavni upravljalec vozila. Vse pa je seveda odvisno od osebnih želja in vozniških potreb voznika,« pravi Denis Sitar, učitelj vožnje pri podjetju B & B. Med prednosti ročnega menjalnika šteje svobodo menjavanja prestav, aktivno vožnjo in večjo ekonomičnost. Med slabosti pa dolgotrajnejše učenje speljevanja in utrujenost nog pri nenehnem sonožnem speljevanju med prometnimi konicami. In dodaja: »Prednost samodejnega menjalnika je vsekakor udobje. Tudi kandidati za voznika imajo manj dela s prestavljanjem ter se lahko bolj posvetijo cesti in prometnim znakom.«
Prestop s klasičnega na avtomatski menjalnik je precej lažji, kot si sprva zamišljamo. Večina voznikov, ki preizkusi avtomatski menjalnik, pa meni, da bi takšen prehod morali narediti že prej, saj je vožnja z avtomatskim menjalnikom precej enostavnejša od vožnje s klasičnim. Zato je na cesti vse več vozil s samodejnim menjalnikom, ozaveščenost je na višji ravni, stereotipi o neverjetno dragem vzdrževanju pa počasi padajo. Zato ne preseneča, da vozniki, ki samodejni menjalnik preizkusijo ali pa nekaj časa vozijo tovrsten avtomobil, ne želijo več klasičnega menjalnika v vozilu. A samodejni menjalnik ni vsemogočen, ko gre kaj narobe. »Reševanje kritične situacije je predvsem odvisno od sposobnosti voznika in manj od menjalnika oziroma vrste. Seveda so novejši avtomobili z ogromno aktivne varnosti v določenih primerih lažji za obvladovanje, vendar se moramo zavedati, da lahko ob prekoračitvi fizikalnih zakonitosti vožnje tudi vozilo z najnovejšo tehniko postane neobvladljivo. Manever reševanja v kritični situaciji pa se ne razlikuje veliko. Pri klasiki je dobro uporabiti sklopko, pri avtomatskem menjalniku je seveda ni in je zato ni mogoče uporabiti. Zavedati se je treba, da v nobenem primeru, ne glede na vozilo in vrsto menjalnika, manevra ne moremo reševati z dodajanjem plina,« pojasnjuje Manuel Pungertnik, vodja šole vožnje in inštruktor varne vožnje pri AMZS.
Čeprav se vožnja s samodejnim menjalnikom marsikomu na prvi pogled zdi zapletena, pa se je že po dnevu ali dveh privadite. Leva noga tako ves čas počiva, z desno pa (izmenično) pritiskate stopalki za plin in zavoro. Za nameček ima vse več tovrstnih menjalnikov tudi možnost sekvenčnega prestavljanja s pomiki prestavne ročice levo in desno ali naprej in nazaj, nekatera vozila pa imajo po vzoru formule 1 dve prestavni ušesi za volanskim obročem. Zato ne preseneča, da je najpogostejši stavek, ki ga izreče voznik ali voznica ob prvem preizkusu avtomobila s samodejnim menjalnikom: »Škoda, da mi tega niso predstavili že prej! Od zdaj vozim samo še avto s samodejnim menjalnikom.«
