Javni stanovanjski sklad Občine Ajdovščina je letos poleti objavil zanimivo pobudo. »Imate morda v lasti nepremičnino, ki je ne uporabljate? Je vaša hiša dovolj prostorna, da lahko ponudi streho nad glavo še komu, ki jo išče?« so zapisali v objavi, s katero so lastnike praznih ali prevelikih nepremičnin povabili k sodelovanju, da bi pripomogli k lažjemu reševanju občinske stanovanjske politike in se obenem vsaj delno rešili stroškov, ki jih imajo z lastništvom in vzdrževanjem nepremičnine.

Tržna stanovanja so cenovno težko dostopna

»Za začetek smo želeli predvsem spodbuditi razmislek in razpravo, saj ocenjujemo, da se rešitve pereče stanovanjske problematike preveč išče v smeri novogradnje in premalo v smeri aktivacije obstoječega praznega stanovanjskega fonda, kar je lahko hitra in učinkovita rešitev. Samo v naši občini je po podatkih iz uradnih evidenc praznih 607 oziroma 21 odstotkov stanovanj. Škoda bi bilo, da tega potenciala ne bi vsaj deloma izkoristili,« pravi direktorica sklada Alenka Čadež Kobol.

»Zavedamo se, da gre za kompleksen proces. Kljub temu pa bi želeli z odkupom ali posredovanjem pri najemu izpeljati vsaj nekaj projektov, saj menimo, da je z nekaj dobre volje to mogoče. Če bi morda le deset hiš, ki so danes prazne ali pa prevelike, spremenili v večstanovanjske enote, bi tako prišli do 30 ali 40 novih stanovanj. To pa bi že precej popravilo trenutno slabo ponudbo stanovanj v našem okolju,« poudarja. Tržna stanovanja, ki se sicer pospešeno gradijo, so namreč za mlade in ranljive skupine cenovno težko dostopna.

Natančnih podatkov o praznih stanovanjih v državi nimamo, saj nimamo niti evidence najemnih stanovanj, jih je pa po ocenah več deset tisoč. Samo v Ljubljani, kjer zaradi pomanjkanja stanovanj tako najemnine kot prodajne cene dosegajo rekordne vrednosti, naj bi jih bilo več kot 11.000. Razlogi za to so različni, so pa med njimi tudi naložbene nepremičnine.

Od primera do primera in na štiri oči

Po dobrem mesecu so že prejeli kar nekaj odzivov in ponudb, bolj za prodajo kot oddajo, in eno prazno stanovanje v vasi Lokavec tudi že odkupili, a Čadež Kobolova pravi, da je to šele začetek. Na skladu ne nameravajo samo čakati na potencialne interesente, pač pa so na podlagi podatkov tudi sami aktivno začeli pregledovati prazen stanovanjski fond, od primera do primera, tako v mestu kot na podeželju, in bodo skušali stopiti v stik z lastniki. »Nujen je individualen pristop in pogovor z lastniki na štiri oči. Takšne odločitve pri ljudeh potrebujejo čas, da dozorijo.«

Ovira so lahko tudi neurejena lastništva oziroma nezainteresirani in razseljeni dediči, ki bi jih bilo treba poiskati, pa tudi slabo stanje starejših nepremičnin. Na drugi strani pa tudi čustvena navezanost na primer starejših lastnikov na nepremičnino, pa čeprav je ta zanje prevelika in predraga za vzdrževanje, a direktorica je prepričana, da so med njimi tudi takšni, ki bi ob ustreznih pogojih oddali del svoje nepremičnine.

V ajdovskem primeru gre za nekakšno vzporednico poskusu vzpostavitve javne najemne službe na ravni države oziroma republiškega stanovanjskega sklada, ki pa je zdaj, kot je zastavljena, nestimulativna, saj najemodajalcu, ki stanovanje oddaja javni najemni službi, pripada prenizka najemnina.

Čadež Kobolova pravi, da so v primerih, ko bi občinski sklad najel nepremičnino in jo nato oddal v podnajem, s čimer bi prevzel tudi vsa tveganja, zavezani veljavni zakonodaji, ki bi jo bilo treba ustrezno spremeniti, kar so na pristojnem ministrstvu za solidarno prihodnost sicer že napovedali.

»Bi pa v primeru interesa, ki ga aktivno preverjamo, lahko kot posredniki povezali lastnike in najemnike, ki bi se nato glede pogojev dogovorili neposredno,« navaja direktorica.

Ocenjujemo, da se rešitve pereče stanovanjske problematike preveč išče v smeri novogradnje in premalo v smeri aktivacije obstoječega praznega stanovanjskega fonda, kar je lahko hitra in učinkovita rešitev.

Alenka Čadež Kobol, ​direktorica Javnega stanovanjskega sklada Občine Ajdovščina

Nepremičninskega davka še ni na vidiku

Na ministrstvu za solidarno prihodnost so že poudarili, da lahko država aktivacijo praznih stanovanj za najemni trg doseže predvsem z uvedbo pravičnega nepremičninskega davka. Motivacijo bi povečali tudi davčno stimuliranje dolgoročnega oddajanja, večja pravna varnost najemodajalcev, okrepljen nadzor in višje kazni za oddajanje na črno.

Toda zaenkrat je med vladnimi ukrepi predvsem napoved projekta gradnje 20.000 novih javnih najemnih stanovanj v naslednjih desetih letih, za kar naj bi iz proračuna zagotovili do 100 milijonov evrov na leto. Ministrstvo za gospodarstvo je z osnutkom novega zakona o gostinstvu predvidelo tudi omejitev kratkoročnega oddajanja v najem, ki zdaj, sploh v Ljubljani in turističnih krajih, pomembno krni ponudbo stanovanj za dolgoročni najem. Minister za finance Klemen Boštjančič je predlog davka na nepremičnine napovedal v drugem paketu davčnih sprememb do konca leta. 

Na skladu ne nameravajo samo čakati na potencialne interesente, pač pa so na podlagi podatkov tudi sami aktivno začeli pregledovati prazen stanovanjski fond, od primera do primera, tako v mestu kot na podeželju, in bodo skušali stopiti v stik z lastniki.

Priporočamo