Tjaša Kvas je univerzitetna diplomirana inženirka zootehnike ter lastnica podjetja Alfa in Betta. Ukvarja se s postavljanjem, urejanjem ter vzdrževanjem akvarijev in paludarijev. Kot predstavnica akvaristov se strinja, da je to področje potrebno regulacije, kajti akvarijske ribe so po njeni oceni najbolj zlorabljena skupina vretenčarjev, ki jih ljudje izkoriščamo kot hišne ljubljenčke. »Na terenu opažam, da ribe živijo v neprimernih pogojih, ki so pogosto povezani z nepravilno izbiro vrst, s premajhnimi akvariji ter z neprimerno prehrano in kakovostjo vode,« nam je dejala Kvasova. Toda rešitve problema ne vidi v prepovedi, ampak v izobraževanju.

»Seznama sta napisana nestrokovno«

Tisti, ki želijo imeti živali, bi se morali po njenem obvezno udeležiti začetnega in nadaljevalnih tečajev za skrbnika, ki bi morali biti prilagojeni specifični vrsti ali skupini živali. »Pomembno je, da bi tečaje izvajale usposobljene osebe, ki področje dobro poznajo. Tečajniki bi pridobili dovoljenje za nakup živali in tudi napotke, kako z njimi ravnati pravilno in odgovorno. To idejo podpirajo tudi kinologi in felinologi,« navaja Kvasova.

Za predlagana seznama dovoljenih in prepovedanih vrst živali meni, da sta napisana zelo nestrokovno, zato je prepričana, da ne bosta pripomogla k dobremu počutju in boljšemu ravnanju z akvarijskimi ribami. Prvi člen pravilnika o določitvi seznama prepovedanih vrst pravi, da so na tem seznamu živali, ki so nevarne ali etološko zahtevne. Pod nevarne živali sodijo agresivne, velike ali strupene živali, etološko zahtevne vrste pa so tiste, ki imajo izrazito socialno ali druge oblike obnašanja, ki ga v ujetništvu težko izražajo.

V primeru akvaristike so prepovedani celotni rodovi

»Vse to se sliši zelo lepo, dokler ne pridemo do seznama posameznih živalskih vrst. V primeru akvaristike so prepovedani kar celotni rodovi. Naj izpostavim rod činklje (Botidae). To so ribe z zelo kompleksnim socialnim obnašanjem, zato v akvarij nikoli ne smemo naseliti le ene živali. Toda tudi preveč jih ne sme biti, saj se pojavi medvrstna agresija. Gre torej za ribe, ki so po definiciji prvega člena tega pravilnika upravičeno na seznamu prepovedanih. Toda če pogledamo stolpec desno, bomo na njem zasledili opombo 'vse vrste, razen Ambastaia sidthimunki, Botia almorhae, Botia dario, Botia kubotai, Botia striata in Chromobotia macracanthus'. Pri tem močno bode v oči vrsta Chromobotia macracanthus. Ta žival zraste do 40 centimetrov in se v naravi druži v jate z več kot petdesetimi osebki. Teoretično bi zanjo potrebovali akvarij z vsaj pet tisoč litri volumna, kar je daleč od povprečnega akvarija, ki ga najdemo v slovenskem gospodinjstvu. Kljub temu je ta vrsta dostopna, uvrščena na seznam dovoljenih. Pogosto jo prodajajo pri velikosti pet centimetrov. Prodajalci svetujejo naselitev ene živali, ki bo požrla vse 'neželene' polže. Naj povem po domače: činklje je prepovedano mučiti, lahko pa mučite šest vrst, za katere smo mi odločili, da jih lahko,« je slikovita sogovornica.

Dodaja, da živali potrebujejo svoj prostor in pogoje, v katerih lahko izražajo svoji vrsti specifično obnašanje. Potrebujemo torej skupino ljudi, vivaristov, specializiranih za določeno skupino živali, ki morajo poskrbeti za ustrezno izobraženost nove generacije hobistov. »Seznami prepovedanih in dovoljenih vrst živali spodbudijo črni trg. Eksotične živali, ki prihajajo prek črnega trga, pa so lahko resna grožnja zdravju ljudi. Del 'legalnega' črnega trga bodo lahko tudi trgovine, ki bodo žival dobile pod napačnim latinskim imenom. To se dogaja že zdaj, in to pred našimi očmi. Lep primer tega je stekleni som, ki je že vrsto let naprodaj pod latinskim imenom Kryptopterus bicirrhis, v resnici gre za vrsto Kryptopterus vitreolus. Na predlaganem seznamu dovoljenih je prav vrsta Kryptopterus bichirrhis, torej žival, ki ni nikoli prišla na evropski akvaristični trg, oziroma je vsa ta leta naprodaj pod napačnim imenom. Človek bi pričakoval, da je avtor seznama seznanjen s to problematiko, saj gre za uradni dokument, ki bo vplival na življenje državljanov Republike Slovenije,« je sklenila Tjaša Kvas.