Na sredini seji državnega zbora so poslanke in poslanci imeli na mizi pravno sporno materijo, in sicer predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne. Pripravila ga je vlada Roberta Goloba, da bi z njim uredila premoženjska razmerja med deležniki zdravstvene zavarovalnice ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja 1. januarja 2024, ko bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) začel zbirati obvezni zdravstveni prispevek.
Po mnenju finančnega ministra Klemna Boštjančiča je zakonski predlog »najbolj transparenten način ureditve premoženjskih razmerij v Vzajemni«. V skladu z vladnim predlogom bi Vzajemna ustanovitelju, to je ZZZS, vrnila ustanovitveni vložek, bodisi v denarju ali v delnicah. Približno 800.000 zavarovancem pa bi Vzajemna izplačala njihove deleže oziroma bi dobili delnice v drugi polovici leta 2024.
»Vsi člani bodo upravičeni do izplačila, če njihov delež ne preseže meje 120 evrov, razen če ne sporočijo, da želijo pridobiti delnice,« je v državnem zboru razložil Boštjančič. »Cilj zakona je zavarovati interese vseh deležnikov, vpetih v delovanje Vzajemne,« je dodal in predlagal, da se nemudoma opravi tudi tretje branje, po katerem bi poslanke in poslanci dokončno potrdili zakon. Z njegovo uveljavitvijo bodo lahko stekli postopki za izračun vrednosti kapitala na dan 31. decembra 2023, ki bo nato podlaga za določitev deležev upravičencev v novi delniški družbi.
Državni zbor je predlog zakona v prvem branju večinsko podprl na septembrski seji, vladne poslanske skupine in opozicija so zatem vložile skupno deset amandmajev. Do zakona je bila zelo kritična tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. V 16 strani dolgem mnenju je med drugim opozorila, da utegne biti načrtovano preoblikovanje Vzajemne v neskladju s členoma ustave, ki varujeta zasebno lastnino in svobodno gospodarsko pobudo.
SDS in poslovodstvo Vzajemne
bi ohranila vzajemnost
Preoblikovanje v delniško družbo namreč poteka mimo volje članic in članov Vzajemne; ti so se na skupščini skoraj soglasno zoperstavili preoblikovanju. Vzajemna, ki danes 93 odstotkov prometa ustvarja iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bi v skladu z zamišljenim zakonskim predlogom 1. januarja 2024 postala delniška družba, pri čemer tedaj sploh še ne bo imela delnic, delničarjev in skupščine delničarjev, kar je v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah. »Delniška družba brez delnic ne more obstajati,« je opozorila zakonodajno-pravna služba DZ. Poslanska skupina SDS je zato predlagala črtanje člena, ki Vzajemno preoblikuje v delniško družbo, sočasno je z amandmajem predlagala še rešitev, da bi se o preoblikovanju naknadno, po sprejemu zakona, izrekla skupščina Vzajemne. Odbor za finance je predloge opozicije zavrnil.
Vodstvo Vzajemne je poslancem in poslankam neuspešno predlagalo sprejem drugačne zakonodajne rešitve, v skladu s katero bi se premoženje, ki bo na dan 31. decembra 2023 ostalo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, razdelilo med članice in člane Vzajemne. Takšna rešitev ne bi terjala preoblikovanja v delniško družbo, članice in člani pa bi ohranili pravico odločanja o prihodnjem poslovanju družbe. »Predlagano rešitev je s plebiscitarno večino potrdila skupščina Vzajemne, ki zastopa interese in odloča v imenu več kot 800.000 članic in članov Vzajemne,« je še sporočilo vodstvo družbe.
Če bo državni zbor vendarle prikimal preoblikovanju v d. d., bo poslovodstvo Vzajemne vložilo zahtevo za zadržanje izvajanja zakona in predlog za presojo ustavnosti zakona. Ustavno presojo zakona napoveduje tudi Društvo za varstvo zavarovancev Vzajemne, smo že poročali v Dnevniku. »Vzajemna ščiti naš nacionalni interes,« je ocenil predsednik društva Šime Ivanjko, zaslužni profesor mariborske pravne fakultete in strokovnjak za zavarovalniško pravo.
Intervencijski zakon krši načelo enakosti pred zakonom?
Vladna namera, da bi preoblikovala Vzajemno, je vzročno-posledično povezana z zakonom, po katerem bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje s 1. januarjem 2024 preoblikovano v obvezni zdravstveni prispevek v fiksni višini 35 evrov. Ministrstvo za zdravje si z interventno zakonodajo prizadeva uvesti še rešitev, v skladu s katero obvezni zdravstveni prispevek ne bi štel za odbitno postavko oziroma za davčno priznan odhodek pri določanju davčne osnove za dohodnino. Po poročanju časnika Delo več članov strateškega sveta za makroekonomska vprašanja ocenjuje, da je zamišljena rešitev ustavno sporna. »Poseganje v razpoložljivi dohodek je lahko ustavno sporno in neskladno z vidika načela enakosti pred zakonom,« je opozoril tudi pravnik Rajko Pirnat. »Javna dajatev bi morala biti obračunana pred obračunom dohodnine.«
