Po tem, ko je lani devet slovenskih smučišč prejelo investicije v skupni višini 76,5 milijona evrov, se je v gorskih centrih okrepil obisk v mesecih izven zimske turistične sezone. Tako so imeli v letošnji poletni sezoni za 30 odstotkov več prevozov kot poleti leta 2023 oziroma skupno milijon prevozov.
Tik pred začetkom nove smučarske sezone, ki naj bi se na nekaterih smučiščih začela že 29. novembra, vse kaže, da so gorski centri dobro izkoristili potencial lani izvedenih investicij. Kot je povedal Boštjan Paradiž, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev, je bil lanski finančni vložek po 15-letnem premoru zagotovo pomemben korak k nadaljnjemu razvoju celoletnega gorskega turizma. »Po lanski slabi zimi, najslabši v zadnjih 20 letih, smo zakorakali v poletje. Poletni rezultati so bili bistveno boljši, saj smo v gorskih centrih dosegli več kot 20-odstotno rast števila obiskovalcev. Ta rast je bila rezultat vseh dodatnih oziroma dopolnilnih programov, ki smo jih pripravili v okviru celoletnega turizma. Iz vseh devetih centrov, kjer so bile izvedene investicije, prihajajo spodbudni rezultati, vidni so tudi multiplikativni učinki, in sicer tako v gostinstvu kot v lokalnih skupnostih.«
Čeprav je zimska sezona, vsaj kar se tiče številk, trenutno pomembnejša, se gorski centri nadejajo, da se bosta v naslednjih petih letih zimska in poletna sezona izenačili. »A da bi do tega prišli, bi potrebovali še več zagonskih sredstev. Dolgoročno gledano bi za razvoj gorskih centrov v naslednjih desetih letih potrebovali okoli 300 milijonov evrov – 200 milijonov bi jih morala prispevati država, ostalih 100 milijonov pa upravljalec, torej žičničarji.«
Novosti v letošnji zimski sezoni
V gorskih centrih so sicer že lani poskrbeli za to, da so napovedane investicije, ki so bile v lanskem letu praktično tik pred zdajci izpeljane do začetka smučarske sezone, zdaj kvalitetno zaključene. »Na marsikaterem smučišču so urejene nove proge, poskrbljeno je za dodatno kulinarično ponudbo, za doživetja, za dogodke. Verjamem, da bo letošnja zima prava pokazateljica vseh teh investicij, ki so se v lanskem letu zgodile. Prav tako sem prepričan, da bodo vremenski pogoji letos bistveno boljši in da bomo lahko pokazali, v kaj smo investirali in v katero smer razvoja gredo slovenska smučišča,« je pojasnil Paradiž in kot primer izpostavil smučišče Kope, kjer bo smučarje letos poleg nekaj novih prog pričakalo še dodatnih 250 parkirnih mest. »Okrepili smo tudi gastronomsko ponudbo, 83 apartmajev bo do novega leta predanih v uporabo. V zadnjih štirih letih smo investirali 25 milijonov evrov,« je še dejal Paradiž in dodal, da se v letošnjem letu ne soočajo več s kadrovskimi težavami. »Vse kaže, da se je trg delovne sile prerazporedil, in upam si trditi, da smo na sezono dobro pripravljeni.«
Žičničarje skrbi dvig cen omrežnin
Tako kot v tujini so tudi slovenska smučišča dvignila ceno smučarske vozovnice za pet odstotkov. Dvig je posledica inflacije in rasti cen delovne sile, žičničarje pa skrbi predvsem dvig cen omrežnin. »Smučišča padejo v razred največjega povišanja, učinka pa nikakor nismo prenesli v ceno smučarskih vozovnic za sezono 2024/25, saj smo do zadnjega verjeli, da bo tudi za gospodarstvo veljalo dvoletno obdobje prilagoditve,« je povedal Paradiž in dodal, da so se primerjalno gledano cene na konkurenčnih smučiščih v tujini bistveno bolj povišale, ponekod tudi za 20 odstotkov.
Bolje kot lani se v predprodaji letos prodaja tudi vseslovenska smučarska vozovnica, v katero so vključena vsa slovenska smučišča, izjema je le Vogel. »Lani smo prodali okoli 1500 enotnih smučarskih vozovnic, za letos kaže, da jih bomo prodali več kot 2800. V zadnjih sezonah se pospešeno razvijajo tudi smučarsko-tekaški centri. Enotna sezonska smučarsko-tekaška vozovnica za celotno Slovenijo bo na voljo od 15. novembra naprej. Na voljo bo tudi večdnevna smučarska vozovnica Julian Alps International Ski Pass, ki omogoča čezmejno smučarsko izkušnjo v Julijskih Alpah in okolici,« je novosti predstavil Matej Kandare, direktor združenja Slovenia Outdoor.
Zaprt ostaja Kanin, letos tudi Stari vrh
Že drugo zimsko sezono pa bodo stale naprave na Kaninu, kjer so lani namerili šest metrov debelo snežno odejo. »Trenutno še vedno potekajo pogajanja z državo. Na potezi je zdaj ministrstvo za infrastrukturo, ki v tem trenutku še ni odgovorilo na pobudo Občine Bovec, ki je pripravljena prenesti zemljišče na državo in želi, da se Kanin ponovno vzpostavi kot gorski center,« je povedala Manuela Božič Badalič, direktorica Kanina, in dodala, da na Kaninu do maja ostaja sedem zaposlenih, ki bodo skrbeli za to, da debela snežna odeja ne bo naredila škode na stoječih napravah. »Vsekakor pa gora ostaja raj za jamarje in seveda turne smučarje. V poletni sezoni smo sicer zaradi neobratovanja gondole imeli za več kot pol milijona evrov izpada prihodkov,« je še pojasnila in pripomnila, da Kanin še naprej ostaja privlačen tudi za filmarje.
Kljub vlaganju pa mnogi upravljalci, kot tudi Združenje žičničarjev, opozarjajo na nerazumne in pogosto pogubne pogoje, ki jih za obratovanje smučišč postavlja država. Žrtev slednje je tudi smučišče Stari vrh, ki v letošnji sezoni ne bo obratovalo. »Moramo se zavedati, da imajo majhna, družinska smučišča, kjer se predvsem najmlajši učijo prvih zavojev, pomembno vlogo pri razvoju smučanja pri nas. V tej luči se tudi v Združenju slovenskih žičničarjev trudimo, da bi ohranjali ta smučišča. Žal pa je interes za smučanje v zadnjih letih upadel, tudi na račun tega, da se investicijski cikli dolgo časa niso dogajali,« je bil kritičen Paradiž. Dodal je, da bodo kot združenje iskali rešitve tudi s sprejetjem pravilnika o investicijah, ki bodo v naslednjih letih pomagale reševati nujne projekte, da smučanje v Sloveniji ne bo zamrlo. Za vzdrževanje žičniških naprav združenje letno prejme tri milijone evrov, ki se razporedijo na vsa, tudi na mala smučišča.
