Predlog zakona, ki nadomešča osnutek zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, ki je bil v javni obravnavi, po navedbah ministrstva za okolje, podnebje in energijo predvideva, da bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) izvajala gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj, kar zajema okoli 35.000 odjemalcev.
Družbi Teš in Premogovnik Velenje bosta prešli s Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) v upravljanje Slovenskega državnega holdinga (HSE), bosta pa v 100-odstotni lasti države.
Razliko med prihodki in stroški gospodarske javne službe bo krila država z nadomestilom, ki bo v omenjenem obdobju znašal predvidoma 323,9 milijona evrov. Nadomestilo bo država krila iz dividend energetskega stebra družb pod SDH. Ministrstvo ocenjuje, da se bo velika večina nadomestila lahko krila že iz dividend HSE, in zagotavlja, da bo nadomestilo skladno z evropskimi pravili državnih pomoči.
Poleg tega bo treba za to obdobje dveh let in štirih mesecev zagotovili še 80 milijonov evrov za odplačilo kredita Evropski investicijski banki (EIB) za gradnjo šestega bloka Teša, kar pa naj bi bilo preneseno na HSE.
Gospodarska javna služba bo sicer financirana iz prihodkov od prodaje toplote - pri čemer bo cena fiksirana na pragu Teša, in sicer na 1. oktober letos, bo pa znesek usklajevan z inflacijo - ter stranskih produktov in morda tudi prodaje sistemskih storitev.
Teš bo predvidoma obratoval z zmanjšano močjo in proizvajal tudi med 40 in 45 odstotki električne energije, kot jo ob polnem obratovanju. Od 70 do 90 odstotkov proizvedene električne energije bo lahko prodal po vnaprej določenem diagramu proizvodnje Borzenu, ostalo po tržnih cenah. Družba bo lahko prodajala tudi ostale stranke produkte, kot so elektrofiltrski pepel, sadra, žlindra.
Obdobje posebnega režima bo s petih let, kolikor je predvideval prvi osnutek, na dve leti in štiri mesece po navedbah ministrstva skrajšano zato, ker ni znano, za kakšen alternativni vir zagotavljanja toplote se bo odločilo Komunalno podjetje Velenje.
Med možnostmi, ki bi se lahko financirale iz sklada za pravični prehod, naj bi bile velike toplotne črpalke v povezavi s plavajočo sončno elektrarno na Družmirskem jezeru ali uporaba lesne biomase za proizvodnjo toplote ali kogeneracijo elektrike in toplote.
S tem zakonom po navedbah ministrstva zagotavljajo dodaten čas za opredelitev trajnih rešitev po izhodu iz premoga, ki jih bosta določila zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije.
