Vlada in večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja bodo danes po vmesni preložitvi roka predvidoma parafirali kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev. V petek naj bi nato sledili še formalni podpisi pogodb. Njihova sklenitev je ključnega pomena za uveljavitev reforme plačnega sistema v javnem sektorju oziroma začetek uporabe novega zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Toda med podpisniki ne bo nezadovoljnih predstavnikov sindikatov, ki so se pogajali v okviru drugega stebra za državno upravo in predstavljajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce. Tik pred zdajci so se namreč odločili okrepiti pogajalski pritisk na vlado.
Pričakujejo nov krog pogajanj
Njihov ključni očitek ostaja, da se nesorazmerja v osnovnih plačah ne odpravljajo, temveč se z reformo celo povečujejo, da vlada diskriminira zaposlene v drugem stebru, saj jim daje manj kot nekaterim drugim poklicnim skupinam, in da bo na tak način njihovo delo razvrednoteno. Opozarjajo tudi, da zanemarja varnost države, saj se kadrovsko podhranjeni in podplačani varnostni sistem lahko vsak čas sesuje.
Pričakujejo, da bo vlada z njimi odprla nov krog pogajanj. »Čas še ni v celoti potekel,« pravi Rok Cvetko, eden od glavnih sindikalnih pogajalcev in predsednik policijskega sindikata. Zahtevajo dvig za najmanj štiri plačne razrede po vertikali za vsa delovna mesta, za katera ta dvig pomeni tudi realni učinek, čemur je vlada doslej nasprotovala.
Ni pa izključeno, da dogovora v drugem plačnem stebru in posledično podpisa kolektivne pogodbe za državno upravo (še) ne bo.
Uveljavitev plačne reforme javnega sektorja z novim letom zaradi tega najverjetneje ne bi bila ogrožena, saj naj bi bila po pojasnilih ministrstva za javno upravo reforma uveljavljena, tudi če ne bodo podpisane vse kolektivne pogodbe dejavnosti, podpisano pa jih bo zadostno število: torej kolektivna pogodba za javni sektor (ki velja, če jo podpiše večina od skupno 45 reprezentativnih sindikatov, ki hkrati predstavljajo vsaj štiri dejavnosti), aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji in aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev najmanj štirih plačnih skupin (od sedmih). Ti pogoji bodo izpolnjeni.
Tvegajo manjše zvišanje plač
Bi pa nepodpis kolektivne pogodbe za državno upravo utegnil pomeniti, da se bo za 35.000 uslužbencev v državni upravi sicer uveljavila nova plačna lestvica, vključno s prevedbo sedanjih plačnih razredov v nove, in druge spremembe, ki jih prinaša zakon, ne bi pa bili zanje uveljavljeni novi plačni razredi in druge spremembe, ki jih ureja kolektivna pogodba. Ker odprave plačnih nesorazmerij zanje torej ne bi bilo, to pomeni, da bi bile razlike v njihovih plačah zelo majhne, prišlo bi tudi do velike kompresije.
Cvetko se s takšnim tolmačenjem ne strinja povsem. »Če pogodbo podpišejo posamezni poklicni sindikati dejavnosti, kolektivna pogodba v tem delu za njih velja. Generalno govoriti, da 35.000 ljudi ne bo dobilo višjih plač, je prenagljeno,« meni.
»Katera država si bo dovolila to narediti celotnemu državnemu aparatu?« o takšnem razpletu dvomi Frančišek Verk, predsednik sindikata državnih organov. Kot pravi, je državna uprava desna roka države »in nobena država, ki želi biti uspešna, si svoje desne roke ne sme sekati, še manj odsekati«.
Cvetko pa še ocenjuje, da bi imela vlada v primeru, da kolektivna pogodba dejavnosti za državno upravo ne bi bila sklenjena in bi prišlo do po njegovem prisilne prevedbe plačnih razredov, formalnopravno hude težave. V primeru neodzivnosti vlade sindikalisti ne izključujejo niti »konflikta«, torej množičnih protestov ali stavke.
Vladna stran odločitev sindikatov tik pred zdajci obžaluje in vse sindikate poziva, da pristopijo k parafiranju in v nadaljevanju k podpisu kolektivne pogodbe, s čimer bo omogočeno bistveno izboljšanje plačnega položaja zaposlenih. Ali s sindikati drugega stebra načrtujejo nova pogajanja, ne odgovarjajo.
Parafo in podpis vseh štirih kolektivnih pogodb in enega ločenega stebrnega dogovora na svojem področju so včeraj potrdili v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Kolektivno pogodbo so doslej že parafirali v stebru za javne agencije, sklade in zavode. Pričakovati je tudi, da bodo parafo danes podali tudi sindikati zdravstva in socialnega varstva.
