Novi sistem obračunavanja omrežnine je Agencija RS za energijo sprejela pred dvema letoma. Tarife je določila pred letom dni, nova metodologija je začela veljati 1. oktobra. Pred tem je agencija zagnala obsežno ozaveščevalno kampanjo, ki naj bi porabnike pripravila na nov obračunski red. Koalicija je med tem pozdravljala spremembe. »Uvedba omrežnin prinaša večjo pravičnost,« je spomladi zagotavljal Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo. Gibanje Svoboda je prejšnji mesec sporočilo, da »glede novega obračunavanja omrežnin ni treba skrbeti«.

Gospodinjstva so ta mesec začela prejemati račune za mesec oktober, z novim načinom izračuna omrežnine. Zneski so – v skladu z napovedmi agencije – praviloma nižji kot v mesecu prej. Za približno tretjino naj bi se strošek elektrike podražil novembra, ker smo vstopili v bistveno dražjo zimsko sezono obračuna omrežnine. Trajala bo do konca februarja. Simulacije napovedujejo, da bo večina gospodinjstev na letni ravni plačevala manj kot doslej, ker se ne bo več obračunavala maksimalna moč, temveč dejanska obremenitev omrežja.

Zakaj so čakali dve leti?

Še pred pošiljko prvih računov za mesec november je vladna koalicija nepričakovano spremenila svoje stališče glede omrežninske reforme. V torek je začela iskati pot do njene zamaknitve. Ker je ni našla, je na včerajšnji seji, s tremi odredbami, stroškovno nevtralizirala njene učinke. Določila omrežninskega akta so »neupravičena« in »škodljiva«, je bil oster predsednik vlade Robert Golob. »Če kdo pričakuje, da bomo dovolili 30-odstotno povišanje računov, se moti,« je rekel.

S 1. novembrom smo vstopili v višjo sezono, s čimer se je cena omrežnine občutno povečala, še posebej v delovnih dneh in v urah z najvišjo tarifo (rdeči kvadratki).

So zavajali javnost, ko so prej javno zagovarjali reformo? »Odjemalci se bodo sami prepričali, koliko držijo navedbe iz preteklosti in kaj je resničnost,« je odgovoril Golob. Minister Kumer je dodal, da so si ves čas prizadevali za to, da bi odjemalci razumeli in sprejeli nov način obračuna omrežnine. In da bi se spremembe uvajale počasi ter postopoma.

Še v torek je vlada načrtovala, da bi na ponedeljkovi nujni seji državnozborskega odbora za infrastrukturo spisali poziv agenciji za energijo, naj do nadaljnjega zamrzne izvajanje nove metodologije. Vendar je agencija že sporočila, da ga ne bo upoštevala. Golob je včeraj zagotavljal, da vlada ni imela neposrednih pogovorov z vodstvom neodvisnega organa s sedežem v Mariboru, saj nima pristojnosti nad njegovim delovanjem. Je pa bilo z agencijo v stiku okoljsko ministrstvo. »Ti pogovori niso bili prijetni,« je trdil premier in razkril, da je neuradni dialog z organom, ki ga vodi Duška Godina, potekal tudi po drugih kanalih. »Ko nekatere prijazno opominjaš, mimo kamer, te nočejo slišati in vztrajajo pri svojem,« je kritiziral.

Zamejeno ceno elektrike je vlada spustila za 21 evrov

Direktorica agencije je že pred sejo vlade sporočila, da je nad napovedmi koalicijskih partnerjev presenečena. Ker je zagotovila, da omrežninskega akta ne bodo spreminjali, je bila vlada prisiljena poseči po drugih razpoložljivih orodjih. Sprejela je uredbo, s katero je do konca februarja zamejila višino cene elektrike za gospodinjske odjemalce. Po novem bo regulirala ceno celotne porabe, in ne zgolj 90-odstotno kot sedaj, ceno elektrike je z 98 evrov spustila na 77 evrov za megavatno uro. Sočasno je, do 1. marca, podaljšala oprostitev plačevanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. »Na ta način bomo poskrbeli, da se zneski na položnicah ne bodo zvišali,« je dejal Golob.

A to velja le za račune za gospodinjstva. Gospodarstvu namerava vlada pomagati s sprejetjem interventne zakonodaje, ki jo bo že v ponedeljek obravnaval pristojni odbor v državnem zboru. Zakon bi začel učinkovati z novim letom in naj bi spremenil tudi način obračunavanja omrežnine. Konkretno kako, Golob in Kumer nista razkrila.

Gospodinjstva so ta mesec prvič prejela obračun električne energije, ki je bil izračunan na podlagi novega akta. Zneski na računih so se praviloma znižali. Na računu so zdaj vidni podatki o dogovorjeni moči in prevzeti električni energiji za vsak posamezni časovni blok. Oktobra so bili v računu zajeti samo bloki od 2 do 5, najdražji prvi blok se začne obračunavati s 1. novembrom.

Slabosti omrežninskega akta so že dolgo znane

Slabosti omrežninskega akta so znane, najbolj razširjena kritika se nanaša na zapletenost sistema obračuna. Sporna je tudi določba, da bi bili porabniki po poteku dvoletnega prehodnega obdobja »finančno kaznovani«, če bi prekoračili dogovorjeno moč. Problem je v tem, da porabnik ne zmore sproti spremljati tekoče porabe in tudi ni takoj obveščen o prekoračitvi moči. Poleg tega ne more sproti vplivati na porabo številnih naprav – kot sta grelnik sanitarne vode ali hladilnik – ki se samodejno vklapljajo in izklapljajo. Velika večina porabnikov bo za preseganje dogovorjenih moči izvedela šele potem, ko bo prejela račun.

Problem zaračunavanja presežene moči je mogoče ponazoriti z gostovanjem v tujih telekomunikacijskih omrežjih, kjer je uporabnik ustrezno zaščiten. Najprej prejme obvestilo, da gostuje v omrežju, in je obveščen tudi o (dodatnih) stroških. Dobi opozorilo, da bo prekoračil pogodbeno določeno količino prenosa podatkov ali klicev v tujem omrežju, in operater po preseganju najvišjega zneska na računu gostovanje avtomatično prekine. Odjemalec električne energije te zaščite porabe v omrežninskem aktu ne uživa.

Na agenciji poudarjajo, da lahko uporabniki spremljajo moč odjema in porabo energije v realnem času preko uporabniškega vmesnika »I1« na pametnem števcu. Povedano drugače: tehnično rešitev si morajo na lastne stroške urediti sami in tudi ni rečeno, da bodo znali napravo ustrezno uporabljati. Agencija še izpostavlja, da lahko gospodinjstva spremljajo porabo na spletnem portalu Moj elektro, do katerega je mogoče dostopati samo s kvalificiranim digitalnim potrdilom.

Golob je po dveh letih odkril zastarelo metodologijo

Strokovnjaki so opozarjali tudi na to, da bi prilagajanje prebivalstva in gospodarstva na nov način obračuna omrežnine utegnilo povzročiti (kratkotrajne) lokalne preobremenitve elektroenergetskega omrežja. Prav tako so opozorili na slabo kakovost izmerjenih podatkov za obračun omrežnine, kar utegne poroditi dvom o pravilnosti zneskov na računih. Sporno je tudi to, da predpisi ne predvidevajo pritožbe uporabnika zoper izmerjene podatke.

Premier je po seji vlade, kot strokovnjak s področja elektroenergetike, ocenil, da je ključna slabost dve leti starega omrežninskega akta njegova zastarela metodologija. To je ponazoril z dražjo poletno dnevno tarifo, ki spodbuja k varčevanju v času, ko so na trgu viški električne energije, proizvedene s sončnimi elektrarnami. »Ljudi sili, da bi več elektrike koristili ponoči, ko sonce ne sije,« je opozoril. Zakaj teh slabosti ni izpostavljal že novembra 2022, ni pojasnil.