Aprila letos se je na cesti od Gore pri Komendi proti Križu hudo poškodovala štirinajstletna voznica električnega skiroja. Najstnica je bila v nesreči samoudeležena, padla je zaradi neprilagojene hitrosti. Odpeljali so jo v ljubljanski klinični center, kjer so se nekaj dni borili za njeno življenje. Mladoletnica med vožnjo ni nosila zaščitne čelade, pa čeprav je ta za uporabnike do 18. leta obvezna (za ostale pa priporočljiva). Pred nekaj tedni pa smo poročali o 16-letnici, ki je v naselju Strelac pri Šmarjeških Toplicah v ovinku zapeljala na peščeno bankino, izgubila nadzor nad e-skirojem in padla. Sama se je huje poškodovala, otrok, ki ga je prevažala, jo je odnesel brez praske. Oba sta nosila čelado. In ravno ta ju je morda obvarovala pred najhujšim. Statistika kaže, da kar polovica umrlih in poškodovanih voznikov v nesrečah ne uporablja čelade. Tako je bilo tudi v primeru obeh smrtnih žrtev leta 2022.
V nesrečah največkrat samoudeleženi
Policija je letos obravnavala 134 nesreč z udeležbo e-skirojev, v katerih se je 15 uporabnikov hudo poškodovalo, 92 pa lažje. »Zelo malo je nesreč brez poškodb,« pojasnjuje Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije uprave uniformirane policije GPU. Posledice so lahko trajne, tudi tragične, povečini pa so nepotrebne, saj se jih da z nošenjem čelade in upoštevanjem predpisov preprečiti. Gre za vse bolj priljubljeno in na kratkih razdaljah zelo učinkovito prevozno sredstvo, ki pa je nevarno tako za uporabnike same kot za druge udeležence v prometu. Najbolj zaradi hitrosti in tihosti. Vse večji problem je tudi alkoholiziranost voznikov, izpostavlja Kapun. Voziti smejo po kolesarski stezi ali ob desni strani ceste, če te ni, nikakor pa ne po pločniku. Če se znajdejo na območjih za pešce, se morajo zavedati, da so tam gosti, zato morajo hitrost prilagoditi hoji pešcev. E-skiroji so v nesrečah največkrat samoudeleženi, so pa tudi primeri trkov v avte in pešce.
O tem, kako hude so lahko poškodbe uporabnikov in kako zagotoviti večjo varnost v prometu za vse, govorijo predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović, vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana Uroš Tominc, predstojnik oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji na URI Soča Klemen Grabljevec ter vodja sektorja prometne policije uprave uniformirane policije GPU Ivan Kapun:
Polovica poškodovanih je mladoletnih
Posledice padcev so za tiste brez čelad praviloma hujše. Tretjina hudo poškodovanih jih dobi zlasti po glavi in obrazu. V ljubljanskem kliničnem centru poleg poškodb glave s krvavitvijo v možganih izpostavljajo še hude poškodbe obraznih kosti, zlome lobanje, rok in nog … »Letno na urgenci oskrbimo okoli 700 poškodovanih. Dobra polovica jih je mladoletnih. Življenje večine ni ogroženo, a med pet in deset odstotkov poškodovanih mora ostati v bolnišnici. Eni se borijo za življenje, nekateri bitko izgubijo,« pravi vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana Uroš Tominc. Zdravnike je že pred leti presenetilo, da so hude poškodbe z e-skiroji v veliko primerih bolj primerljive s tistimi, ki nastanejo pri nezgodah mopedistov in motoristov. Mnogi se namreč ne zavedajo hitrosti, do katerih lahko pride pri takem skiroju.
»Če se 50 kilogramov težak človek s hitrostjo 25 kilometrov na uro zaleti v trd objekt, je to tako, kot bi padel z drugega nadstropja stavbe,« pa navaja Klemen Grabljevec iz URI Soča, kjer iz bolnišnic letno sprejmejo nekaj oseb s hudo poškodbo možganov. Kaj to pomeni, plastično oriše: primer staršev, ki otroku kupijo e-skiro in ga spodbujajo k vožnji na neprimeren način, je podoben, kot če bi ga spodbujali k igri na balkonu v drugem nadstropju brez ograje. Grabljevec izpostavlja še izsledke nemške študije, po katerih je bila tretjina poškodovanih z e-skiroji pod vplivom alkohola, pa še, da se tretjina takih nesreč pripeti med polnočjo in četrto uro zjutraj. x
