Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, se cene zdravstvenih storitev v Sloveniji zadnja leta povišujejo. Najvišjemu dvigu pa smo bili priča lani, in sicer zaradi visoke inflacije. Posledično so se poviševala doplačila k zdravstvenim storitvam. Poleg tega je bilo v prvih dveh mesecih letošnjega leta zaradi vpliva zakonodaje na področju skrajševanja čakalnih dob opravljenih 12 odstotkov več zdravstvenih storitev kot v enakem obdobju lani, so dodali.
Ob tem pa se, so opozorili, spreminja nabor storitev. Po njihovih navedbah je namreč Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) od začetka leta 2020 do 1. februarja letos v nabor vključil več kot 1270 novih storitev in okrog 110 storitev, ki se izvajajo pri zdravljenju na daljavo.
Najvišjo rast stroškov beležijo pri bolnišnični dejavnosti
V lanskem letu je 95 odstotkov zavarovancev zavarovalnice Generali na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja koristilo zdravstvene storitve. Stroški doplačil pa so se samo v prvih dveh mesecih letošnjega leta zvišali za 27 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, so izpostavili v omenjeni zavarovalnici.
Najvišjo rast stroškov v prvih dveh mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani beležijo pri bolnišnični dejavnosti, in sicer za več kot 50 odstotkov. Sledijo storitve specialistične dejavnosti in zdravstva na primarni ravni, katerih stroški so se povišali za več kot 30 odstotkov.
Pri zavarovalnici Generali so ob tem izpostavili, da so premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nazadnje povišali 1. novembra 2019, doslej pa je bila najnižja na trgu. Nova osnovna mesečna premija bo od 1. maja znašala 44,89 evra (namesto dosedanjih 34,50 evra).
Zavarovalnica ima sicer na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dobrih 315.000 zavarovancev.
V Levici ogorčeni
V Levici menijo, da je trditev privatnih zavarovalnic, da je dvig premije nujen zaradi rasti življenjskih stroškov, zgolj izgovor, namenjen ohranjanju rekordnih ravni dobičkov, ki smo jim priča v zadnjih letih. Zavarovalnice namreč iz naslova dopolnilnega zavarovanja namenijo v javno zdravstvo bistveno manjši delež kot ZZZS. Vse, za kar gre privatnim zavarovalnicam, so večmilijonski dobički, ki poniknejo v žepih lastnikov, čeprav bi morali v javno blagajno, so zapisali v Levici
Po njihovi oceni največji problem ni javna zdravstvena blagajna, temveč oblike privatizacije javnega zdravstvenega sistema. Odgovor na privatizacijo je jasen, pravijo: omejiti je potrebno koncesije, odpraviti popoldansko delo zdravnikov pri zasebnikih ter ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. »Dopolnilno zdravstveno zavarovanje kljub zavajajočemu imenu ni stvar izbire, je pogoj za dostop do zdravstvenih storitev. Poleg tega pa je za razliko od obveznega gluho in slepo za socialni položaj ljudi,« opozarjajo v Levici
Ob rastočih stroških življenja bo po njihovi oceni napovedano zviševanje cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja še dodatno omejilo dostop do zdravstvene oskrbe, saj bo ta zaradi 125 evrov letno višjih stroškov vse težje dosegljiva za revne upokojence, kmete, zaposlene z nizkimi plačami, samozaposlene in prekarce z nizkimi dohodki. V Levici so prepričani, da je takšno zdravstveno zavarovanje nepravično, »zato je zdaj pravi čas, da ga odpravimo«.
