Okrožna sodnica Sonja Tovšak je imela danes na sporedu osem sodnih postopkov, pravdnih in gospodarskih, v katerih je toženec avstrijski upravljalec elektrarn na reki Dravi, družba Verbund Hydro Power Gmbh. Tožniki so bodisi zasebniki ali pravne osebe pa tudi občina Dravograd. Zaradi posledic poplav novembra 2012 terjajo od Verbunda skupno 1,74 milijona evrov odškodnin s pripadajočimi obrestmi.
Sodnica je danes preklicala naroke, ker je bila obveščena o nekaterih podobnih pravnomočno zaključenih zadevah pred sodiščema v Mariboru in na Ptuju. Zaradi zagotavljanja enotne sodne prakse je zaprosila za uradne odločbe v teh zadevah, na katere še čaka, je pojasnila. Napovedala je še morebitno izdajo sklepov o dopolnitvi tožb, je poročala STA. Sklenitve izvensodne poravnave med Republiko Slovenijo in Verbundom sodnica ni omenila.
Kot je znano, je vlada Roberta Goloba minuli teden razkrila, da je država v začetku leta prejela 14,9 milijona evrov od Verbunda na podlagi sklenjenega izvensodnega sporazuma. V skladu s sprejetim dogovorom je Slovenija umaknila tožbo, s katero je na deželnem sodišču v Celovcu terjala plačilo odškodnine v višini 71 milijonov evrov, Verbund je sočasno umaknil svojo negativno ugotovitveno tožbo. Slovenija je celovškemu sodišču predhodno plačala 854.987 evrov sodne takse, je Dnevniku razkrilo državno odvetništvo.
Na slovenskih in avstrijskih sodiščih je bilo zoper Verbund vloženih več kot sto tožb. Temeljile so na očitku, da je bila silovitost poplavnega vala posledica niza napačnih odločitev, strokovnih ocen in slabih presoj Verbunda. In da bi lahko s predhodnim postopnim praznjenjem akumulacijskih jezer precej omejili poplave. Oškodovanci so terjali skupno več kot 107 milijonov evrov.
Zgolj en razplet v prid oškodovancem
Vsi postopki, ki so v Mariboru in na Ptuju že doživeli pravnomočni razplet, so bili sklenjeni v prid Verbundu. Sodišči sta zavrnili ali zavrgli tožbene zahtevke, v petih zadevah sta izdali sklep o nepristojnosti, najmanj en postopek je bil ustavljen, v nekaterih so tožniki samoiniciativno umaknili tožbo.
Na omenjenih dveh sodiščih je ta čas odprt le en postopek, v katerem je bila odgovornost za poplavni val nepravnomočno pripisana avstrijskemu upravljalcu hidroelektrarn na Dravi. In sicer gre za tožbo Rancarskega društva Malečnik, ki od Verbunda zahteva 12.690 evrov odškodnine. Na podlagi mnenja nemškega izvedenca za hidrologijo Thomasa Pfaffa je mariborski sodnik Andrej Ekart presodil, da se je poplavni dogodek začel v Avstriji in ni nastal v Sloveniji ter da se je zaradi prepozne reakcije na dveh avstrijskih jezerih nakopičila ogromna količina vode, ki se je zatem razlivala po Sloveniji.
Ekart je zato nepravnomočno razsodil, da je Verbund po temelju odgovoren za nastalo škodo. Višje sodišče v Mariboru je zatem presodilo drugače. V pritožbenem postopku je razsodilo, da Ekartova vmesna sodba ni bila smotrna, ker škoda ni bila izkazana. Lani jeseni je sledil še en preobrat: vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in reviziji ter je razveljavilo sodbo višjega sodišča. Slednje mora o zadevi odločati ponovno.
Nesmiselno, da vsak sodnik razmišlja po svoje
Rancarsko društvo Malečnik je pooblastilo odvetnico Magdo Vraničar, ki zastopa tudi nekatere oškodovance v zadevah, ki jih vodi slovenjegraška sodnica Sonja Tovšak. Njeno odločitev, da bo pridobila pravnomočne sodbe iz Maribora in s Ptuja, podpira. »Postopke bi morali že zdavnaj povezati, saj se vsi nanašajo na isti historični dogodek in je nesmiselno, da vsak sodnik o njem razmišlja po svoje,« je prepričana. Na tak način se bo sodnica seznanila tudi z vsemi ugotovitvami domačih in tujih izvedencev. Odvetnica je prepričana, da je bilo to v prid tožnikom.
Poleg Pfaffa je v že končanih pravdnih postopkih nastopil tudi nemški strokovnjak za hidrologijo Stephan Theobald z Univerze v Kasslu. Izračunal je, da naj bi zaradi neustreznega upravljanja Verbund povečal pretok Drave za vsaj dodatnih 700 kubičnih metrov na sekundo. Zoran Dimovič, sodni izvedenec za elektroenergetiko, in Tomislav Regent, strokovnjak za vodno gospodarstvo, sta ugotovila, da so bili Avstrijci že 3. novembra 2012 obveščeni o močno povečanih pretokih. Ko so dva dni kasneje nenapovedano odprli zapornice, so povzročili poplavni val, ki je najprej v Avstriji, zatem pa v Sloveniji povzročil ogromno škode.
Slovenijo so v nedeljo, 4. novembra 2012, zajele močne padavine, ki so se v noči na ponedeljek dodatno okrepile. Povzročile so hitro naraščanje rek in razlivanje vodotokov. Najbolj kritične so bile razmere v porečju Drave. Pretok reke je v Markovcih dosegel celo 2900 kubičnih metrov na sekundo, kar je bilo 300 kubičnih metrov nad dotedanjim rekordom iz leta 1965. Običajen pretok se giblje do 500 kubičnih metrov na sekundo.
