Pred pandemijo so prebivalci s periferno arterijsko boleznijo do pomoči strokovnjakov za žilne bolezni pogosto prišli takrat, ko so se začeli med hojo ustavljati zaradi bolečin. Zdaj so je mnogi deležni šele, ko so posledice nezdravljene bolezni že zelo očitne. »Večinoma jih sprejemamo prek urgentne angiološke ambulante, kamor pridejo ljudje z napredovalimi oblikami bolezni. Te segajo od ranic do nekroze,« je opozoril primarij Matija Cevc, ki vodi Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Takšna stanja lahko pripeljejo do amputacij, je izpostavil skrajne posledice poznega zdravljenja.
Slabši dostop
Noge ljudi s periferno arterijsko boleznijo, na katerih so se že pojavile ranice, pri celjenju potrebujejo občutno več krvi kot sicer. Strokovnjaki morajo zato čim prej ukrepati in izboljšati prekrvavitev. Ob sedanji prevladi telefonskih posvetov s pacienti je manj verjetno, da bodo v osnovnem zdravstvu prepoznali resnost težav, predvideva Cevc. Nekateri prebivalci so imeli zaradi strahu pred okužbo z novim koronavirusom tudi sami zadržke glede obiskovanja zdravstvenih ustanov. »Poleg tega je dostopnost zdaj, ko so v osnovnem zdravstvu zasuti z delom, seveda slabša,« dodaja sogovornik. Da bi bolniki do pomoči prišli prej, bo treba po njegovih besedah sicer urejati razmere na vseh ravneh zdravstva. Pri tem bo treba zdravstvene delavce razbremeniti nepotrebnih administrativnih opravil, je pristavil.
Bolniki do pomoči specialistov danes pridejo nekoliko lažje kot v prvem letu pandemije. Vseeno pa napotitve, pri katerih zdravniki paciente usmerjajo na različne bolnišnične oddelke in v specialistične ambulante, še vedno niso dosegle predpandemske ravni. Januarja letos, ko se je peti val okužb z novim koronavirusom približeval svojemu vrhu, so zdravniki po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) na novo napisali 357.161 napotnic oziroma 25.000 več kot v enakem obdobju lani. Še vedno pa jih je bilo za skoraj 100.000 manj kot januarja 2020, ko covid-19 še ni hromil zdravstva.
Ovire tudi pri naročanju
Napotnica je le prva »vstopnica« za prehajanje znotraj zdravstva. Med epidemijo izvajalci zdravstvenih storitev pacientov niso naročali kot sicer, so spomnili na NIJZ, nenujna zdravljenja pa so bila omejena. Tudi podatki o čakalnih dobah, ki jih pridobivajo od bolnišnic in drugih izvajalcev zdravljenj, niso povsem zanesljivi. Izvajalci zdravstvenih storitev in programske hiše, ki poročajo v imenu bolnišnic, zdravstvenih domov in koncesionarjev, čakalnih dob v centralni sistem ne sporočajo ažurno, opažajo pri NIJZ.
Zadnje mesečno poročilo o čakalnih dobah in napotitvah, ki ga je NIJZ objavil na svoji spletni strani, povzema razmere na začetku lanskega februarja. Javnost tako – tudi zaradi dvomov o verodostojnosti – že dobro leto ostaja brez zlahka dosegljivih informacij o dostopnosti zdravljenja. x
