Preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, je pripravila 200 strani dolgo vmesno poročilo o delu komisije in dodatni vmesni poročili, ki pa nosita oznako zaupnosti. Predsednica komisije Mojca Šetinc Pašek je kot ključno ugotovitev izpostavila, da obstaja zelo skrbno izdelan obvodni model financiranja stranke SDS, v katerem sodelujejo tudi funkcionarji stranke. Na podlagi izjav virov, prič in dokumentacije komisija v vmesnem poročilu trdi, da kot obvodni računi danes največje opozicijske stranke delujejo podjetja NovaTV24.si, Nova hiša, Nova obzorja in Geopolar Zaščite. V Slovenijo naj bi po tej poti vstopal tudi madžarski kapital.

Občinski denar v žep medijev SDS

Člani komisije so včeraj iz poročila izpostavili pet zadev, in sicer primere financiranja stranke SDS s strani občin, primer poslanca SDS Zorana Mojškerca in njegovega nekdanjega podjetja Geopolar Zaščite ter pogodbo Telekoma z Inštitutom za avtorsko pravico v vrednosti šest milijonov evrov za obdobje petih let. Pod drobnogled je vzela tudi primer davčnega svetovalca Roka Snežiča in njegove povezave s stranko SDS. Sprejeli so sklep, da uradnim organom predajo vse gradivo in dokumentacijo povezano z zadevo Rok Snežič in naznanijo sume vseh kaznivih dejanj, ki so se pri tem izrisali. Komisija je pod drobnogled prav tako vzela financiranje stranke SDS z madžarskim kapitalom.

V primeru občin je komisija ugotovila, da je v obdobju približno sedmih mesecev v času državnozborskih volitvev leta 2022 s strani občin, kjer so župani povezani s SDS ali v koaliciji z njo, »steklo zelo razpršeno in živahno plačevanje intervjujev, člankov in oglasov v tedniku Demokracija, ki ga izdaja podjetje Nova obzorja, ki je v 30-odstotni lasti stranke SDS.« Podjetje Nova obzorja je po navedbah komisije samo v tem času od županov oziroma občin tako ali drugače povezanih s SDS prejelo 82.903,37 evrov. Oglaševanje pri založbi je sicer po navedbah komisije skupaj naročilo kar 56 občin, med njimi jih ima 42 župana iz vrst ali s podporo SDS.

Pri primeru poslanca Mojškerca pa sta se komisiji po besedah njene predsednice izrisali dve zgodbi. Prva je sum izdaje fiktivnih računov za izvajanje izobraževanj mestne svetniške skupine stranke SDS v Mestni občini Ljubljana v skupnem znesku 36.007 evrov, druga pa sum zlorabe položaja in pranja denarja v primeru poslov med podjetjem Geopolar in Boštjanom Averjem, v času, ko je bil slednji direktor Komunale Logatec. Preiskovalna komisija je oba že prijavila komisiji za preprečevanje korupcije.

Primer Telekom Slovenije

Viri financiranja SDS naj bi izvirali tudi iz državnih podjetij. Komisija je posebej izpostavila Telekom Slovenije in navedla domnevno sporno pogodbo Telekoma z Inštitutom za avtorsko pravico v vrednosti več kot šest milijonov evrov za obdobje petih let.Večji del tega denarja je šel v sklopu paketa televizijskih programov najmanj gledani Novi24TV, ki je zelo tesno povezana s SDS. V poročilu lahko še preberemo, da si je lastnik inštituta Blaž Rant iz te pogodbe vsak mesec plačeval visok znesek. Podjetje je sicer zastopalo tudi televizijo Nova24TV. Zaradi omenjene sporne pogodbe komisija meni, da bi ji moral državni zbor naložiti, da zoper nekdanja predsednika uprave Telekoma Tomaža Seljaka in Cvetka Sršena pristojnim organom naznani sume storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja.

Glede madžarskega kapitala je Paškova izpostavila, da se je denar v Slovenijo stekal prek dveh madžarskih podjetij, to je podjetja Ripost, ki je bilo ustanovljeno na Madžarskem in sodi v madžarski sistem KESMA, in nato podjetja R-post-R založništvo, ki je bilo ustanovljeno v Sloveniji. »V nekem določenem obdobju se je prek tega sistema s finančnim vzvodom na Madžarskem v Slovenijo steklo 14 milijonov evrov za podjetji NovaTV24.si in Nova obzorja,« je pojasnila predsednica komisije.

»Izkazujejo se politični in poslovni interesi madžarskega premierja Viktorja Orbana in njegovih najožjih političnih in poslovnih sodelavcev, čemur se je v zameno za financiranje njenih političnih medijskih projektov podredila tudi stranka SDS,« sicer v poročilu še navaja komisija, ki na podlagi tega zaključuje, da ima Madžarska interes za prevzem vitalnih gospodarskih panog v Sloveniji. Pri vstopanju Madžarske v slovenski gospodarski prostor in medijski konglomerat SDS si komisija zastavlja vprašanje, ali so v zvezi s tem ustrezno odreagirale slovenske tajne službe. Komisija glede tega izpostavlja, da je kljub večkratnim vprašanjem od Slovenske obveščevalno-varnostne agencije prejela površna in pavšalna pojasnila. Član komisije Soniboj Kenžak je recimo izpostavil, da so oodkrili več dvigov gotovine v vrednosti več kot 100.000 evrov, ob tem pa so po njegovi oceni organi, ki naj bi odkrivali pranje denarja in podobne transakcije, očitno povsem odpovedali.

Priporočamo