Ko ob izteku leta pripravljamo obračun preteklih političnih dogodkov, se zdi koalicijska obljuba o letu reform le še januarska fatamorgana. Vlada Roberta Goloba je po novem letu na Brdu pri Kranju velikopotezno risala reforme na zdravstvenem, davčnem, pravosodnem, šolskem, pokojninskem, stanovanjskem in javnoplačnem področju, reformne časovnice pa so se nato začele iz meseca v mesec podirati vase. Vse bolj jasno je postajalo, da je vladna ekipa na krilih volilnega izida podcenjevala težo nahrbtnika na ramenih: dolgotrajna pogajanja, zakonodajne procese in upor interesnih skupin v procesu reformiranja področij. Sledile so številne menjave v ministrskih in strankarskih vrstah, avgusta pa so vladne načrte prekrižale še zgodovinske poplave. Na zunanjepolitičnem področju je ob tem odmevala izvolitev Slovenije za nestalno članico varnostnega sveta Združenih narodov, ki pa sta jo zasenčili vojni v Ukrajini in Gazi. O tem, kateri dogodki so po njihovi oceni najbolj zaznamovali slovenski politični prostor v letu 2023, smo na Dnevniku vprašali pet sogovornikov, bivših politikov.

Majda Širca, publicistka in nekdanja ministrica za kulturo:

Stanje kratkega spomina

Ljudje, ki so na volitvah zavrnili avtoritarno politiko, utemeljeno na ustrahovanju in nekulturnosti, so hitro pozabili na trdo roko nekdanjega gospodarja. Četudi je prišlo do razbremenitve in do neke mere tudi do normalnosti, je postala nova stvarnost kmalu obči in priložnostni pljuvalnik. Resda je ta vlada v marsičem politično neuka, kadrovsko plitka in v številnih segmentih amaterska, vendar pa je daleč od principov nadzorovanja in kaznovanja, ki smo jih bili deležni pred njo, in upam, da jih ne bomo več nikoli zatem.

Prava beseda na pravem mestu

Nastop slovenskega filozofa Slavoja Žižka na otvoritveni slovesnosti Frankfurtskega knjižnega sejma je razbistril obče, ne le tamkajšnje sejmišče. Stanje na Bližnjem vzhodu je analiziral širše, kot si je kdor koli upal, in spregovoril o zgodovini, ki ga pogojuje. Slavoj je pač povedal stvari, ki jih je treba povedati, a se jih rado interesno mečka pod preprogo. Ogorčene reakcije na izrečeno zgolj potrjujejo, kako težko je gledati resnici v obraz.

(Pre)počasne spremembe na RTV Slovenija

Zamenjava škodljivega vodenja na javni radioteleviziji je bila pomembna tudi zato, ker so politični, medijski, sindikalni in drugi koristoljubni podporniki z nesposobnostjo uničevali hišo. Še več: pri tem so vrhunsko in nekaznovano udejanjali vse možne mefistovske mehanizme, ki so jim omogočili podaljševanje in ohranjanje oblasti. Druščina, ki je koruptivno ugrabila javni medij, prirejala bilance, zapravljala denar in zabijala novinarske standarde globoko pod zemljo, nam ni le lagala, ampak se je ob tem še smejala. Nova vlada bi morala imeti kompleksne, ne le parcialne zakonske rešitve tako rekoč že prvi dan v žepu – dobrih je napisanih več kot dovolj. Logično je, da je sedaj nemoč novega vodstva (tudi) zaradi tistih, ki so izčrpali hišo, več kot boleča: krčenje programov, zaradi katerih je javni medij sploh javni, krepitev informativnega na račun kulturnega, nedotakljivost svetih krav in hlevov ni nekaj, čemur bi lahko ploskali. Kultura koristi takrat, ko je z njo treba utemeljevati javni interes, v resnici pa je pogrešljiva. A potreben je prav ta obrat k intelektualno močnejšemu in kredibilnemu programu.

Dogodki vsakega dne, ne le enega leta

Gre za tiste, žal za marsikoga dosežke, ki z velikim pospeškom zmagujejo vsak dan, a so v bistvu vsakodnevni porazi. Gre za področje etike, za prepogosto grobo, žaljivo, diskreditirajočo, lažnivo, sovražno in temačno komunikacijo, ki se je razpršila v vse pore bivanja. Intelekt nima več primata, saj ga spodnašata pohlep in praznina. Problema sovražnega naslavljanja ne bo odpravila le spremenjena zakonodaja ali budnost organov pregona, temveč celoten kontekst etičnega razumevanja sveta in medsebojnih odnosov.

Simptomi, ki jih ne gre spregledati

Ne bom rekla, da je vrnitev večkrat obsojenega ter s seksističnim, žaljivim in obscenim izrekanjem obremenjenega Pavla Ruparja, ki ga je brez kakršne koli distance podprla množica ljudi na osnovi manipulativno izpeljanih obljub, da jih bo popeljal v boljšo prihodnost, dogodek leta. Je pa pomemben simptom, ki priča, da je manipuliranje hitro unovčljivo, spomin pa kratek. Ruparjanstvo ni osamljeno in ni le njegov problem, temveč je problem nas vseh, če smo ob njem tiho.

Dušan Kumer, nekdanji glavni tajnik in bivši poslanec SD:

Spodletele reforme

V imenu reformnega leta je bilo veliko povedanega, malo pa storjenega. Avgustovske poplave in različni vojni konflikti so objektivno resda vplivali na delo vlade, večji del razlogov pa je vendarle subjektiven. Za spremembe so potrebni politična vztrajnost, pogum, zaupanje in enotnost znotraj koalicije, vsega tega pa ni bilo. Brez ustrezne politične volje ne more biti reformnega preboja. Namesto tega smo videli velik padec podpore vladi, kar je sprožilo reakcijo v menjavah ministrov in znotraj strank.

Dosežek v senci vojnih konfliktov

Eden od večjih političnih dosežkov v tem letu na zunanjepolitičnem področju je izvolitev Slovenije v varnostni svet Združenih narodov, ki pa sta jo zasenčili vojni v Ukrajini in Gazi.

Drobitev desnice

V minulem letu je naposled prišlo do prerivanja na desnem političnem polu. Prestižni konflikti, ki so že nekaj časa tleli med NSi in SDS, so sprožili nastajanje novih političnih skupin. Nekaterim na desnici je očitno dovolj v preteklost ujete retorike večnega liderja desnice. Čas antikomunizma je že zdavnaj mimo, to so zamudniki, ki pač nimajo idej za današnji čas in za današnje probleme.

Politika ob poplavah po starem

Nedavne poplave so povzročile ogromno materialno škodo in spremenile življenja številnih ljudi. Konstruktivna drža koalicije in opozicije pri sanaciji je bila kratke sape in se je že kmalu povrnila v dnevnopolitično prepiranje.

Počasi do sprememb na RTV

Ključno je, da je prišlo do spremembe vodstva RTV, saj so šle stvari predaleč. Nekateri pravijo, da se zadeve premikajo prepočasi, a sam nisem za hitenje, saj je treba pri reševanju zatečenega stanja ostati znotraj zakonskih okvirjev. Vzorci hitenja prejšnje vlade se ne smejo ponoviti, še posebej, ker je medijsko področje eno izmed občutljivejših, kot družba pa moramo biti zelo previdni, da ohranimo kredibilnost novinarjev, ki se jih ne sme vrednotiti in selekcionirati po političnih barvah.

Miha Brejc, nekdanji (evropski) poslanec SDS:

Hiter odziv pri poplavah

Med dogodki leta velja najprej omeniti učinkovitost vlade in konstruktivno držo opozicije pri odpravljanju posledic katastrofalnih poplav. Vlada je hitro aktivirala razpoložljive potenciale in motivirala ljudi za neposredno pomoč prizadetim. Uspešno je pritegnila pozornost evropske komisije in zlasti njene predsednice, zaradi česar so hitreje stekli postopki pridobivanja pomoči iz evropskih virov.

Zakon o dolgotrajni oskrbi

Na področju sociale je pomemben dosežek zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je po dvajsetih letih le sprejet, žal ga je minister Levice razvrednotil z nekakšnimi odločbami, ki to niso. Gre za nepotrebno zapravljanje denarja. V tem sklopu je treba omeniti tudi dvig minimalne plače, zagon stanovanjske gradnje in ponovno vzpostavitev socialnega dialoga.

Črno-bela gospodarska politika

Dobra energetska politika vlade in pomoč gospodarstvu sta ohranili slovenska podjetja, prišlo pa je do nerazumno lahkotnega trošenja proračunskih sredstev, kot da bi bila proračunska vreča brez dna. Strukturni primanjkljaj je zaskrbljujoč, vlada pa namerava prihodke povečati z novimi davki, pri čemer ne namerava obdavčiti nepremičnin.

Krepitev vezi s Francijo

Dr. Golob se je uveljavil na evropskem parketu in okrepil vezi s Francijo, kar kaže na morebitno krepitev gospodarskih povezav s Francijo in s tem zmanjšanje gospodarske odvisnosti od Nemčije. Pohvaliti je treba tudi vladna prizadevanja na področju tujih investicij v Sloveniji.

Prenova Drame

Končno se je začela prenova ljubljanske Drame. To je velika in izjemno pomembna investicija, ki se je ni lotila nobena prejšnja vlada. Dodatno omenjam še ne-dogodek, to je »nekaj velikega« Anžeta Logarja.

Violeta Tomić, igralka in nekdanja poslanka Levice:

Poplave in korupcija

Slovenci žal razumemo državnost in politiko skozi mit o kralju Matjažu, a odrešitelja kar ni in ni. Tudi aktualna vlada se je izkazala za nesposobno pri reševanju akutnih problemov. Ob katastrofalnih posledicah ujme, ki je mnogim odnesla domove, najbolj boli dejstvo, da bi vse to lahko preprečili, če ne bi denarja, ki je bil že pred leti namenjen za utrjevanje rečnih bregov, usmerili drugam. Korupcija najeda vsako poro naše družbe! Kot vedno pa se je tudi tokrat potrdila solidarnost Slovencev.

Pot v amerikanizacijo zdravstva

Ureditev zdravstva je bila ena glavnih zavez te vlade, a je kljub vsem obljubam in menjavam ministrov v slabšem stanju kot kdajkoli prej. Smo tik pred popolnim razpadom javnega zdravstva, zdravniški in zavarovalniški lobiji pa nas očitno vodijo v amerikanizacijo sistema, ki je najslabša od možnih izbir. Ljudi je upravičeno strah, saj je revščina med prebivalci vsak dan večja.

»Reševanje« javne RTV

Za prevlado v največjem javnem mediju se ves čas bije neusmiljen boj. Po zapletih z referendumom in ustavno presojo je presenetila ideja novega vodstva o krnjenju delovanja in ukinjanju temeljnih dejavnosti, kar je, milo rečeno, nezakonito in v nasprotju s temeljnim poslanstvom RTVS. To sramoto utapljanja v rdečih številkah bo rešila vlada z novo injekcijo dodatnega denarja. Prav bi bilo, da v reševanje problema vključijo tudi take, ki ta medij poznajo, predvsem pa, da končno v državi kdo prevzame odgovornost za katastrofalno vodenje te ustanove.

Vnovična prodaja Mercatorja

Razprodali smo vse, tudi naš nekdanji nacionalni ponos Mercator. Po hrvaškem tajkunu Todoriću ga je zdaj prevzel plinski magnat Vujnovac. Se kdaj vprašamo, kaj pomeni novi lastnik za slovenske dobavitelje, kmete in potrošnike? Podjetje je vsak dan vredno manj, ljudje so na minimalni plači in na tem se gradi obstoj firme. Naloga politike bi bila, da oceni strateško pomembnost tega veletrgovca za slovenskega kmeta in podjetnika. A žal takšnega razmisleka ni, kar nas peha v popolno odvisnost od tujcev.

Zunanja politika brez kompasa in hrbtenice

Naša neobstoječa zunanja politika kaže na to, da Slovenija, ljubkovalno imenovana tudi Koruptoland s statusom podkolonije, zgolj sledi navodilom gospodarjev, tudi ko gre za najhujše zločine zoper človeštvo. Tu nimamo ne kompasa ne hrbtenice. Tako ob genocidu v Gazi, kjer je Izrael ubil že več kot 20.000 Palestincev, večinoma otrok in žensk, kot v primeru nadaljevanja neavtonomne politike glede Rusije slepo podpiramo nadaljevanje vojne in s tem na stotisoče nepotrebnih žrtev. V tej luči je sprejem Slovenije v varnostni svet Združenih narodov nepomemben za državljane, za tistih nekaj podjetij, ki jih še imamo, pa verjetno poguben.

Samo Fakin, nekdanji zdravstveni minister:

Neposrečeno preoblikovanje prispevka

Edini reformni ukrep v zdravstvu je preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Žal neposrečen. Namesto da bi zagotovili dodaten denar v obliki trošarin, bo prispevek obvezen. Ukrep je predvsem političen. Zdravstva ne bo izboljšal.

Menjava zdravstvenega ministra

Poskus urejanja zdravstva z novim obrazom se ni posrečil. Zapravili so milijone za skrajševanje čakalnih dob brez načrta. Skriti cilj je bil povečati plače preko podjemnih pogodb. To bo imelo predvsem dve hudi posledici. Po podjemni pogodbi je plačilo nekajkrat večje, kar pomeni padec produktivnosti v rednem delu. To se že uresničuje. Druga posledica je delitev zdravnikov na tiste s pogodbo in tiste z redno plačo. Nezadovoljstvo se povečuje, logična posledica je beg v zasebništvo.

Vztrajanje pri reformi zdravstva

Politiki v zdravstvu še naprej govorijo o reformi in ne povedo, kaj konkretno je treba spremeniti. Najbolj očiten problem so čakalne dobe. Pravi vzrok za njihov nastanek sta plačilo za delo in odsotnost optimalnega organiziranja. Denarja je dovolj, kadra tudi. Ministrica noče ali pa si ne upa postaviti norme, koliko mora narediti posameznik v rednem delu. V zasebnem zdravstvu plačilo po delu in normi deluje. Kaj torej preprečuje javnemu sektorju, da tega ne uvede? Skoraj zagotovo posamezniki, ki imajo v obstoječem sistemu koristi. Preprost pogled na plačilne liste pove, kdo so to.

Razprtije v Gibanju Svoboda

Obetavna nova stranka stopa po poti podobnih strank. Skupine brez jasnih in trdnih skupnih vrednot ali pa močnega voditelja vedno razpadejo. Še posebej, ko se kršijo osnovna pravila. Žal bo agonija trajala še dolgo.

Konstantna predvolilna retorika

Prazna parlamentarna retorika se vleče že dolgo. V zadnjem letu se je razplamtela. V ospredju govorniških nastopov so predvsem žaljenje in površne diskvalifikacije nasprotnikov. Vsebina in reševanje skupnih problemov sta drugotnega pomena. Posamezni govorci so se v praznem govoričenju tako izmojstrili, da se ne opazi, da niso povedali nič. Raven znanja o posameznih temah je zaskrbljujoča. Mogoče bi poleg tehnične vlade potrebovali še tehnični parlament. Ali pa vsaj dovolj visoke kriterije za vstop vanj.