Z današnji dnem je Borut Pahor sklenil enoletni mandat nekdanjega predsednika republike in se vrnil na trg dela, saj pri šestdesetih letih še ne izpolnjuje pogojev za upokojitev. Z mandatom mu poteče tudi pravica do uporabe pisarne, službenega vozila in voznika, varovanja ter zaposlitve dveh sodelavcev. Vse to mu pripada na podlagi zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike, vendar le eno leto.
Borut Pahor bo tako prvi predsednik v zgodovini države, ki se ob koncu enoletnega mandata nekdanjega predsednika, kljub dolgoletni politični karieri, ne bo vrnil na nobeno »staro« mesto. Milan Kučan se je namreč ob koncu drugega mandata upokojil, Janez Drnovšek je dva meseca po zaključku funkcije preminil, Danilo Türk pa se je vrnil na pravno fakulteto. V preteklosti je zakon nekdanjemu predsedniku omogočil prejemanje dodatka v višini 80 odstotkov zadnje plače, ki jo je prejel kot predsednik, in kar petletno obdobje staža nekdanjega predsednika republike. V drugem mandatu vlade Janeza Janše pa so zakon spremenili in staž skrajšali na eno leto. Prav zaradi te spremembe je Milan Kučan edini, ki dodatek še vedno prejema.
Tudi aktualna predsednica Nataša Pirc Musar meni, da država za nekdanje predsednike ne poskrbi primerno: »Vesela bi bila, če bi to lahko popravili že pri predsedniku Pahorju. Ne moremo nekoga, ki je star 60 let in je opravljal vse najvišje funkcije v državi ter bil dva mandata predsednik republike, odpisati in ga prepustiti samemu sebi.«
Aktualna predsednica Nataša Pirc Musar meni, da bi morali spregovoriti o tem, kako lahko status nekdanjih predsednikov uredimo primerljivo z drugimi državami. Ob tem pa poudarja, da gre za ureditev statusa nekdanjega predsednika kot funkcije ne glede na to, komu ta status v določenem trenutku pripada. Zase pravi, da dodatnih možnosti ne potrebuje, saj se bo po prenehanju funkcije vrnila v odvetniško pisarno.
Zmanjkalo političnega
poguma in modrosti
Po mnenju Boštjana Udoviča, profesorja na področju diplomacije s fakultete za družbene vede, je v preteklosti zmanjkalo političnega poguma in modrosti, da bi nekdanji predsedniki dobili mesto, ki jim v simboliki in strukturi države pripada. »Sam se zavzemam, da bi imeli nekdanji predsedniki 'trajni mandat', kar pomeni, da bi imeli svojo pisarno (prostore), naziv nekdanji predsednik, svoj kabinet (zaposlene), finančno nadomestilo in tudi varnost na ravni, ki bi jim omogočala opravljati njihovo delo,« dodaja Udovič.
In kaj o zakonu ter urejenosti menijo aktualne parlamentarne stranke? V Levici in Svobodi menijo, da je status predsednika po izteku mandata zgledno urejen, vendar so se o spremembah zakonodaje pripravljeni pogovarjati. Nasprotno pa menijo v SD, kjer pravijo, da se je v preteklosti večkrat izkazalo, da je bilo pri tovrstnih razpravah preveč političnega populizma in premalo premišljenega ter državniškega odnosa do teh institutov. V stranki SD so odprti do sprememb in dodajajo: »Menimo, da se moramo o spremembah začeti odprto pogovarjati s ciljem, da se te funkcije – tudi po izteku mandata posameznikov, ki jih zasedajo – krepi, ne pa razgrajuje.« V NSi menijo, da položaj nekdanjega predsednika republike še zdaleč ni ustrezno urejen in da predsednik ob končani funkciji ne bi smel pristati na zavodu za zaposlovanje, saj se na tak način kaže odnos države do lastnih institucij, zato podpirajo ureditev zakona in natančnejšo opredelitev dolžnosti ter pravic vseh nekdanjih predsednikov republike.
V tujini je vse drugače
V tujini je praksa precej drugačna. Nekdanji predsedniki Francije so denimo upravičeni do nadomestila v višini 65.000 evrov na leto, pripadajo jim opremljeno stanovanje, avto s kar dvema voznikoma, sedem pomočnikov, dva gospodinjska uslužbenca in brezplačna železniška ter letalska potovanja, pa tudi oseba, ki skrbi za odnose z javnostjo. Nekdanji ameriški predsedniki so upravičeni do kritja stroškov potovanj, pokojnine, ki je enaka plači ministrov, in do zdravstvenega zavarovanja ter zaščite tudi vseh ožjih družinskih članov s strani tajne službe. Avstrijski in nemški nekdanji predsedniki pa so upravičeni do visoke pokojnine in drugih ugodnosti oziroma dodatkov, kot so varovanje, vozilo in voznik in tako dalje.
Borut Pahor je tako prvi nekdanji predsednik v zgodovini republike, ki se po soboti ne bo mogel vrniti nikamor. V njegovi pisarni pojasnjujejo, da bo imel »portfelj aktivnosti, ki mu bodo poleg preostalega omogočale tudi zaslužek«. In kot je dejal sam: »Če država meni, da sem po enem letu prost, se ne sme vtikati v tisto, kar bom delal.«