V SDS zadnje tedne protestirajo, ker je predsednica republike Nataša Pirc Musar pomilostila tri obsojene tihotapce, ki so ljudem pomagali pri nezakonitem prečkanju meje. Poslanec Branko Grims se pritožuje, da Slovenija s tem v javnost pošilja sporočilo, da bodo ujeti kriminalci oproščeni. Iz urada predsednice ne pristajajo na populizme največje opozicijske stranke. »Populistično izkoriščanje migracijske problematike nas le razdvaja, škodljivo je za družbeno tkivo naše države in ne prispeva k trajnim rešitvam. Zloraba migracijske problematike in težkih osebnih zgodb z namenom poceni pridobivanja političnih točk je zavržno dejanje,« so sporočili.
Pomilostitev je
diskrecijska pravica
Državni zbor ima zaradi pritoževanj SDS v zvezi s pomilostitvami polne roke dela. Potem ko je odbor za pravosodje že zavrnil predlog stranke, da naj se zakonodaja popravi tako, da bo predsednik republike dolžan pojasniti svoje odločitve o pomilostitvah obsojencev, bodo poslanci o tem danes vsebinsko razpravljali še na izredni seji. Glasovanja o predlogu ne bo, saj je matični odbor, kot rečeno, predlog priporočila zavrnil. Je pa državni zbor na predlog poslanske skupine SDS sprejel sklep, s katerim je pozval Natašo Pirc Musar, naj se izreče o izvajanju zakona o pomilostitvi in predlogih za spremembo zakona. Predsednica republike je včeraj skladno s predvidenim postopkom in v okviru določenih rokov v DZ posredovala mnenje, ki je dostopno na spletni strani državnega zbora. Poslanci se bodo z njim seznanili na današnji izredni seji.
V Sloveniji se sicer postopek za pomilostitev začne na podlagi prošnje obsojenca oziroma njegovih najbližjih sorodnikov. Uporablja se v izjemnih okoliščinah in restriktivno. Ministrstvo za pravosodje letno obravnava okoli 50 tovrstnih prošenj, pri čemer vsakokratnemu predsedniku predloži poročilo, ki vsebuje navedbe prosilca, zbrane podatke, mnenja več organov in skupnosti ter mnenje ministra o pomilostitvi. Pomilostitev je diskrecijska pravica predsednice, kar pomeni, da je končna odločitev v njenih rokah. Čeprav ni vezana na mnenja oziroma predloge, ki jih podajo pristojni organi, ji ti pomagajo pri odločitvi. Nataša Pirc Musar, ki je po okroglem letu mandata odločala o 27 pomilostitvah, od tega pa ugodila štirim, se pri odločanju o pomilostitvah vselej opre tudi na mnenje komisije za pomilostitve, ki jo sestavljajo vrhunski strokovnjaki: Nataša Posel, Mile Dolenc in Dragan Petrovec.
Kako je pomilostitve
pojasnila predsednica
Predsednica republike je sklepe o pomilostitvi treh tujih državljanov, ki so bili na sodiščih v Sloveniji zaradi nezakonitega spravljanja prebežnikov čez mejo obsojeni na zaporne kazni, podpisala kljub temu, da so temu nasprotovali na okrožnem državnem tožilstvu. Poleg avstrijske državljanke Ozgur Dogan je v omenjenih primerih pomilostila še srbskega državljana Nemanjo Kuzmanovića in ukrajinskega državljana Valerija Arakčejeva. Pirc-Musarjeva je Doganovi s pomilostitvijo odpustila izvršitev preostanka izrečene stranske kazni izgona iz države. Za Kuzmanovića in Arakčejeva sta pomilostitvi po drugi strani pomenili predčasni odhod iz zapora. Srbski državljan je bil obsojen na slabi dve leti zaporne kazni, ker so ga na Ptuju ujeli med prevažanjem kombija s tujimi državljani. Ukrajinec pa je moral v zapor za tri leta in pol, ker je za plačilo čez mejo v Italijo skušal pretihotapiti skupino Pakistancev.
Pri pomilostitvi Avstrijke se je predsednica za ta korak odločila po soglasnem pozitivnem mnenju vseh treh članov komisije, in sicer zaradi posebnih osebnih okoliščin obsojenke, ki je glavno kazen že prestala. V primeru Arakčejeva se je za pomilostitev odločila na podlagi ocene komisije za pomilostitve, da je bila obsojencu izrečena pretirana kazen. Pri presoji je upoštevala tudi trenutno dogajanje v Ukrajini in zagotovilo obsojenca, da se bo pridružil tamkajšnji vojski. V primeru Kuzmanovića pa je predsednica kazen skrajšala na podlagi opozorila člana komisije za pomilostitve o strokovno vprašljivem zviševanju predpisanih kazenskih sankcij v primerih storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje. Te so se namreč od leta 1994, ko so bile za ta kazniva dejanja predpisane kazni zapora v razponu od meseca dni do treh let, zvišale tako, da so sedaj najvišje predpisane kazni za to kaznivo dejanje predpisane v višini, kot so predpisane za na primer kaznivo dejanje uboja.
