Predsednica republike Nataša Pirc Musar je uvodoma dejala, so nagrajenci z izstopajočim življenjskim delom sooblikovali našo narodno identiteto, blaginjo in ugled naše skupnosti in države v svetu. »Odlikovanja zato niso zgolj priznanje za vaše izjemne dosežke, so tudi spodbuda k nadaljnjemu predanemu delu in povabilo drugim, da sledijo vašemu zgledu odličnosti,« je povedala.

Delo in uspeh sta tesno povezana pojma, je dejala. Uspeh ni le v tem, kar dosežemo, ampak tudi in predvsem v tem, kako to dosežemo, ob čemer je izpostavila predvsem etiko. »Delo, ki ga opravljamo z veseljem in predanostjo, nas vodi do izpolnjujočega uspeha, ki ni le v materialnih dosežkih, ampak tudi v zadovoljstvu in sreči sebe in drugih,« je poudarila predsednica.

Novaku in Potrču odlikovanje za zasluge pri osamosvojitvi

Častni znak svobode je predsednica posthumno podelila Borutu Novaku za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. Novak je aktivno deloval pri pripravah in izvedbi oborožene zaščite osamosvojitvenih procesov Slovenije v obdobju 1989-1991. Bil je tudi organizator Manevrske strukture narodne zaščite na Dolenjskem in v Beli krajini s ciljem tajnih priprav oboroženega dela zaščite osamosvojitvenih procesov Slovenije.

Novak je na lastno odgovornost sodeloval tudi pri usposabljanju policistov za vojaško delovanje ter pri organizaciji spremljanja in oviranja gibanja enot in pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade. Ob začetku vojne za osamosvojitev Republike Slovenije je bil soorganizator blokade kolone vojaških vozil v Pogancih pri Novem mestu. Odlikovanje je v njegovem imenu prevzel njegov sin Igor Novak, ki se je v govoru zahvali tudi vsem tistim, »na katere oče ne bi nikoli pozabil, ki so v tistih ključnih dejanjih pripomogli tako ali drugače in ta imena je poznal samo on«.

Z zlatim redom za zasluge je predsednica posthumno odlikovala Mirana Potrča, in sicer za izjemne zasluge pri osamosvajanju Slovenije in za odgovorno ter načelno politično držo, s katero je zaznamoval slovenski politični prostor. Bil je eden od najprepoznavnejših osebnosti slovenske politične pomladi, še posebej jo je zaznamoval kot predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije in njene ustavne komisije, ki je oblikovala pravne temelje za osamosvojitev Slovenije in prve demokratične večstrankarske volitve.

Njegova vloga v slovenskem političnem prostoru je znatno presegala strankarske in ozke politične interese, zato je Miran Potrč še danes sinonim za poslanca, ki s svojim zgledom in delovanjem služi državi in skupnosti ter ne ruši človekovega dostojanstva svojih sogovornikov, je zapisala v obrazložitvi. Zlati red za zasluge je v njegovem imenu prevzela soproga Zdenka Potrč. »Veseli me, da ste v mojem možu prepoznali človeka, ki se je zavzemal in v svojem političnem življenju tudi izvajal poštenje, potem dostojnost v komuniciranju, vedno pa je gojil kulturo dialoga,« je dejala ob prevzemu odlikovanja.

Zlati red za zasluge je predsednica namenila Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ob 100-letnici delovanja ter za izjemen razvoj področja ginekologije in porodništva, ki se kaže v visokih dosežkih v skrbi za zdravje žensk in novorojencev, kakor tudi za mednarodno prepoznavnost in priznanje ljubljanske ginekološko-porodniške stroke.

Odlikovanje so prevzeli strokovni direktor klinike Borut Kobal, poslovni direktor Peter Požun in glavna medicinska sestra Milica Puklavec Arnuš, ki so izpostavili pomen vseh zaposlenih na kliniki, mladim generacijam pa poleg znanja predajajo tudi obvezo, da nadaljujejo začrtane poti v stroki.

Med prejemniki odlikovanj tudi Sova in poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan

Srebrni red za zasluge si je za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Slovenije ter za odlično sodelovanje na obveščevalno-varnostnem področju v mednarodnem prostoru prislužila Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova). Odlikovanje je prevzel direktor Sove Joško Kadivnik, ki se je zahvalil vsem sodelavkam in sodelavcem Sove. Ob tem je zagotovil, da ni nikakršnega dvoma, da se Slovenija lahko zanese na Sovo.

Z medaljo za zasluge je predsednica odlikovala več dosežkov. Prejemnik reda za zasluge je Srečko Šestan, in sicer za izjemen strokovni prispevek k požrtvovalnemu in nesebičnemu delu, ki je pomembno prispeval k uspešnemu spopadanju z različnimi naravnimi katastrofami, ter neprecenljiv navdih številnim ljudem, ki so zaradi njegovega zgleda pripravljeni sodelovati pri zaščiti in reševanju. Šestan se je v govoru med drugim posebej zahvalil vsem, ki operativno sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja, »ki ga tvorimo skupaj in ki je zaupanja vredna institucija, kar kažejo tudi vse javnomnenjske raziskave«.

Red za zasluge so prejeli tudi mesečnik za poljudno naravoslovje Proteus ob 90-letnici izhajanja ter izjemen prispevek pri širjenju in prenosu znanja z različnih področij naravoslovja med avtorje in bralce tako doma kot po svetu ter znanstvena revija Sodobna Pedagogika ob 140-letnici izhajanja najpomembnejše strokovne revije na področju vzgoje in izobraževanja na Slovenskem ter izjemen prispevek k razvoju pedagogike kot znanstvene vede v domačem in mednarodnem prostoru.

Med prejemniki tega odlikovanja je tudi Mateja Bulc za življenjsko delo na področju razvoja in uveljavljanja družinske medicine v Sloveniji in po Evropi ter prenašanje poslanstva na mlajše generacije. Prejela sta jo tudi Bojan Mohar za izjemne znanstvene dosežke v slovenskem in mednarodnem prostoru ter velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije v svetovnih znanstvenih krogih in Maja Primic Žakelj kot pionirka pri razvoju in krepitvi programa ZORA za izjemne dosežke, ki so pomembno prispevali k pravočasnim odkrivanjem predrakavih sprememb materničnega vratu in s tem k reševanju številnih življenj.

Medaljo za zasluge prejeli tudi Marjetica Potrč, Laibach, Pankrti in Kameleoni 

Med prejemniki medalje za zasluge so tudi umetnica Marjetica Potrč ter glasbeni skupini Pankrti in Kameleoni. Predsednica je z medaljo za zasluge odlikovala tudi Laibach.   Umetnica Marjetica Potrč je medaljo za zasluge prejela za zasluge pri večdesetletnem delovanju na področju umetnosti, antropologije in ekologije ter uvrstitev med deset najpomembnejših sodobnih svetovnih umetnikov, s čimer je prispevala k prepoznavnosti in promociji Slovenije v svetu.

Kot so med drugim zapisali v utemeljitvi, je umetnost Marjetice Potrč platforma za izmenjavo različnih znanj in razvijanj novih zavezništev v boju za boljšo prihodnost. Sodelovanje med različnimi varuhi okolja, staroselci in okoljevarstveniki oblikuje novo »hibridno« znanje, ki sega onkraj modernistične paradigme, zavezane napredku in rasti, temelječe na neskončnem izkoriščanju zemlje in ljudi.

Izpostavili so med drugim še njeno pedagoško delo, uvrstitev med deset najpomembnejših vizualnih umetnikov na svetu leta 2011 ter dela Marjetice Potrč v zbirkah najpomembnejših svetovnih muzejev. »Njeni izjemni in mednarodno prepoznani dosežki na področju sodobne umetnosti veliko prispevajo k prepoznavnosti in promociji Slovenije v svetu, za kar se ji Republika Slovenija zahvaljuje z državnim odlikovanjem,« je še zapisano v utemeljitvi.

Pankrti in Kameleoni so medaljo za zasluge prejeli za dolgoletno delovanje, ustvarjalnost in spodbuditev drugačnih pristopov zvrsti glasbe v slovenskem glasbenem prostoru.

Pankrti so kot »prva punk skupina za železno zaveso« orali ledino - za začetek z diagnozo, da je »Lublana bulana«. Njihova besedila so politična in provokativna, kakršna je tudi njihova glasba, je med drugim zapisano v utemeljitvi. Kot so še zapisali, so bili Pankrti in punk odraz prizadevanja za boljšo in pravičnejšo družbo, v kateri se bodo videli mladi in ki jim bo pustila odprta vrata v prihodnost.

»Kmalu po ustanovitvi so Pankrti presegli slovenski okvir, njihov vpliv se je širil po jugoslovanskem glasbenem prostoru, kjer so prejemali odmevne nagrade. (...) Republika Slovenija se z državnim odlikovanjem zahvaljuje glasbeni skupini Pankrti za pomemben in odmeven ustvarjalni prispevek k slovenski glasbeni umetnosti in pečat, ki ga je pustila v družbi,« je še zapisano v utemeljitvi.

Močan glasbeni vpliv skupine Kameleoni iz 60. let minulega stoletja je čutiti danes. Okoli članov skupine, ki so nadaljevali glasbeno pot v različnih zasedbah, je nastalo glasbeno jedro, ki je zaznamovalo razvoj glasbenega ustvarjanja na slovenski obali, je med drugim zapisano v utemeljitvi.

Kot so še zapisali, je skupina Kameleoni orala ledino še na drugih področjih; ustanovili so enega prvih klubov oboževalcev in se spogledovali tudi s trženjem, ki je danes običajen, a pomemben del stika glasbenikov z občinstvom. Kameleoni so utrjevali tudi pot k drugačnemu svetu, polnemu obetov in novih priložnosti ter presegli svoj čas in postali žlahten del slovenske glasbene in tudi kulturne dediščine. »Republika Slovenija se z državnim odlikovanjem zahvaljuje glasbeni skupini Kameleoni za pomemben ustvarjalni prispevek k slovenski glasbeni umetnosti in pečat, ki ga je pustila v družbi - za vse generacije,« je še zapisano v utemeljitvi.

Ker članov skupine Laibach trenutno ni v Sloveniji, jim bo odlikovanje za dolgoletno delovanje, ustvarjalnost in spodbuditev drugačnih pristopov zvrsti glasbe v slovenskem glasbenem prostoru izročeno prihodnje leto.