Predsednica republike Nataša Pirc Musar je včeraj ob mednarodnem dnevu človekovih pravic podelila priznanje za delo na področju človekovih pravic vsem izbrisanim. Kot je navedeno v obrazložitvi priznanja, so izbrisani zgodba o arbitrarni in sistemski krivici oblasti, ki je hipoma črtala in izbrisala iz življenja Republike Slovenije celotno skupino ljudi. Zapisali so, da so si posamezniki in posameznice, ki so jih slovenske oblasti leta 1992 izbrisale iz registra stalnega prebivalstva in jim s tem odvzele vse uradno prepoznane pravice obstoja in življenja v Sloveniji, tri desetletja vseskozi neutrudno prizadevali, da bi bile krivice popravljene. Preživeli in preživele izbrisa so si s samoorganiziranostjo in vztrajnostjo sami izborili spoštovanje človekovih pravic, za kar so morali uporabiti vse domače in nato še mednarodne mehanizme za zaščito človekovih pravic.
Predsednica republike je v nagovoru ob podelitvi priznanja poudarila, da se ljudje s človekovimi pravicami ukvarjajo na različne načine. Mnogi se z njimi ukvarjajo profesionalno, nekateri po imenovanju v poslanstvo varuha človekovih pravic ali zagovornika načela enakosti, medtem ko nevladne organizacije podpirajo civilnodružbena hotenja in opozarjajo na kršitve, ki prizadenejo skupine, potisnjene na obrobje družbenega dogajanja. V primeru izbrisanih pa so to popolnoma običajni ljudje, ki so bili zaradi posebnih okoliščin prisiljeni, da postanejo zagovorniki človekovih pravic, je opozorila Nataša Pirc Musar. V uradu predsednice menijo, da lahko položaj izbrisanih uredi le zakon, ki bo dal pravno podlago nujnim ukrepom. Takšen zakon so pripravili v uradu predsednice ob sodelovanju z Amnesty International Slovenija in ga oktobra lani posredovali kabinetu predsednika vlade.
Predsednica ne razume molka vlade
Kot so pojasnili pri Amnesty International Slovenija, gre za predlog novele zakona iz leta 2010, s sprejetjem katere bi na enostaven način razrešili še zadnjih nekaj primerov izbrisanih. Novela zakona tako predvideva, da lahko izbrisani na podlagi odločitve ustavnega sodišča, ki ugotovi, da je bil izbris nezakonit, brez posebnega dodatnega dokazovanja zaprosijo in dobijo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Neuradno naj bi bilo takih primerov manj kot petdeset.
Predlog zakona je bil posredovan v kabinet predsednika vlade pred letom dni, a se do danes ni zgodilo nič. Predsednica države je tako v včerajšnjem nagovoru dejala, da nikakor ne razume, zakaj od vlade in predvsem od ministrstva za notranje zadeve v njenem uradu ne dobijo odgovora – zlasti ker gre za predlog zakona, ki bi sistemsko uredil položaj izbrisanih. »Nisem podelila te nagrade z nekim upanjem, da se bo morda v kratkem kaj spremenilo. Žal vam moram povedati, da sem to upanje izgubila in mi je hudo,« je dejala. »Je pa podelitev nagrade kljub vsemu še en poskus v smeri, da vlada končno spravi s sveta to veliko črno packo, najhujšo kršitev človekovih pravic v zgodovini Republike Slovenije.«
Pri Amnesty International Slovenija in v uradu predsednice so nam potrdili, da od ministrstva za notranje zadeve v zvezi z njihovim predlogom zakona do današnjega dne, torej v letu dni, niso prejeli nikakršnega odziva. Predsednica je še napovedala, da bo za vse, ki bodo ostali na cesti, brez pravic, naredila enako, kot je naredila za izbrisanega, ki mu je po dveh letih bivanja v bolnišnici uredila stalno prebivališče v Sloveniji.
»Izbrisa še ni konec«
Priznanje za delo na področju človekovih pravic je prevzel predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević. »To je priznanje tudi za vse tiste, ki ste nas podpirali dolgih 22 let našega boja,« je dejal. »Priznanje naj nam bo v spodbudo za naprej, kajti izbrisa še ni konec, pravice izbrisanih še niso urejene. V Sloveniji imamo še izbrisane, ki so brez statusa. Da bi uredili njihove pravice, je potreben zakon.«
