Sirup ospen, ki ga zdravniki med drugim predpisujejo ob angini, je ponovno na voljo pri veletrgovcih z zdravili. Večina enot ga bo imela na zalogi še isti dan, so v petek pričakovali v Lekarni Ljubljana. V lekarnah v zadnjem obdobju občasno primanjkuje tudi drugih antibiotikov. Na to niso vplivale zgolj vrzeli na strani ponudbe, temveč tudi bistveno povečanje povpraševanja.
Statistike Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) razkrivajo, da se je lani za kar 25 odstotkov povečal obseg predpisovanja antibiotikov za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb v primerjavi z letom 2021. Najbolj, za kar 45 odstotkov, se je povečala poraba penicilinskih antibakterijskih zdravil. V tej skupini se je število izdanih receptov za zdravilo ospen lani povečalo za kar 163 odstotkov!
Lanski porast porabe antibiotikov je sledil letoma 2020 in 2021, ko je bilo predpisanih bistveno manj teh zdravil kot v prejšnjih letih. Ta izrazit upad porabe strokovnjaki NIJZ pripisujejo ukrepom za omejevanje širjenja okužb s covidom-19, ki so oteževali tudi prenos drugih okužb dihal.
Po pandemiji je bilo več stikov med ljudmi, zaradi katerih je povečan prenos virusnih obolenj dihal, ugotavlja predsednica zdravniške zbornice Slovenije infektologinja Bojana Beović. Posledica virusnih so lahko sekundarne bakterijske okužbe, ki zahtevajo antibiotično zdravljenje, je dodala. Kadar bi morda lahko šlo za bakterijsko okužbo, zdravniki včasih predpišejo antibiotik tudi ob virozi. Hkrati več obiskov pri zdravniku poveča število priložnosti za predpis antibiotika, je Beovićeva spomnila na nekatere raziskave o porabi teh zdravil.
»Leta 2020 smo od začetka epidemije naprej v Sloveniji zaznali velik upad drugih okužb dihal in tudi skoraj 25-odsotni upad števila obiskov na primarni ravni, kar nakazuje, da je bil v času epidemije zmanjšan dostop do ambulantnega zdravljenja,« so na NIJZ pojasnili Dnevniku. »Velik upad drugih okužb dihal glede na obdobje pred epidemijo se je nadaljeval tudi v letu 2021 in je posledica sprejetih ukrepov za omejevanje medosebnih stikov (delo na daljavo, zaprtje šol, omejeno gibanje, omejen javni transport, omejitve v zaprtih javnih prostorih) ter izvajanja preventivnih ukrepov (nošenje mask, higiena rok, razkuževanje površin in prostorov, prezračevanje, vzdrževanje medsebojne razdalje), s čimer so se močno omejile možnosti prenosa okužb, ki se med ljudmi širijo s kapljičnim in aerosolnim prenosom.« Po sprostitvi vseh ukrepov so se začele okužbe dihal znova pojavljati pogosteje, kar je vodilo v povečano predpisovanje antibiotikov. Poraba antibiotikov v letu 2022 je bila kljub temu nižja kot leta 2019.
Vsakemu četrtemu predpisali antibiotik
Za zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij je bilo v letu 2022 predpisanih več kot milijon receptov (1.010.281) v skupni vrednosti 25,8 milijona evrov. V povprečju je vsak četrti bolnik, ki je lani obiskal zdravnika, prejel vsaj en recept za antibiotik. V Sloveniji so pri tem bistvene razlike med posameznimi statističnimi regijami. Na vzhodu države antibiotike predpisujejo znatno pogosteje kot v Ljubljani z okolico in na zahodu. V pomurski regiji je bil lani antibiotik predpisan 30 odstotkom obravnavanih pacientov, v osrednjeslovenski in goriški regiji je bil delež 22- oziroma 23-odstoten, kažejo podatki NIJZ. Nadpovprečno veliko antibiotikov so predpisovali še v koroški, podravski in posavski regiji.
»Eden od dejavnikov teh regijskih razlik je po moji oceni posledica slabše dostopnosti do laboratorijskih preiskav in rentgenskih slikanj. V odsotnosti takšnih preiskav se zdravniki prej odločimo za predpis antibiotika, ker ne moreš z gotovostjo izključiti okužbe,« pravi Maja Arzenšek, vodja splošne medicinske dejavnosti v mariborskem zdravstvenem domu. »Na predpisovanje antibiotikov vpliva tudi splošna ozaveščenost pacientov, marsikdo še vedno pričakuje, da ob prehladu prejme antibiotik, čeprav pri virusnih okužbah nima učinka. Tretji dejavnik je najbrž demografska struktura prebivalcev. Starejši imajo pogostejše bakterijske okužbe in večje tveganje težkega poteka bolezni.«
Spomnimo, da je bilo v lekarnah proti koncu junija skorajda nemogoče dobiti sirup ospen za otroke. V Leku, ki je član skupine Sandoz, so takrat izpostavili porast povpraševanja po nekaterih njihovih antibiotičnih zdravilih na nekaterih evropskih trgih in v Severni Ameriki. »To je posledica vztrajno visoke stopnje obolenj in okužb dihal po najbolj akutni fazi covida-19. Hkrati smo opazili, da so nekateri konkurenti zapustili trg, kar je povzročilo nepredvideno dodatno povpraševanje po naših izdelkih,« so zapisali. Leta 2022 so skupno proizvodnjo antibiotikov povečali za dvomestni odstotek, dodajajo, podobno povečanje načrtujejo tudi letos.
Pojav pomanjkanja antibiotikov ni nov, motnje v preskrbi s temi zdravili, zlasti v obliki sirupa, se v Evropski uniji pojavljajo od lanske jeseni. V Sloveniji je začetek leta primanjkovalo amoksicilina v obliki sirupa, zatem se je zdravstvo soočalo z ozkimi grli za dobavo drugih antibiotičnih sirupov, ki jih prejemajo zlasti otroci.
Slovenija v mednarodni primerjavi skratka ni posebnost. Porast bakterijskih okužb se je lani odrazil v bistvenem porastu povpraševanja po antibiotikih, kot sta penicilin in amoksicilin. Od 35 držav, v katerih je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) zbirala podatke, jih je lani 28 zaznalo pomanjkanje antibiotika amoksicilin. Združeno kraljestvo je zato vzpostavilo poseben protokol za soočanje s pomanjkanjem te skupine zdravil. »Do pomanjkanja je prišlo tudi zato, ker države niso pričakovale, da nas bodo okužbe dihal tako močno prizadele v prvem letu brez mask,« je za Financial Times dejala Lisa Hedman iz SZO. Dobavo antibiotičnih učinkovin je zatem zmotila vojna v Ukrajini.
Ekonomsko neatraktivna proizvodnja generičnih zdravil
Dušan Jasovský, farmacevt pri humanitarni skupini Médecins Sans Frontières, je ocenil, da na leto umre približno 5,7 milijona ljudi zaradi pomanjkanja dostopa do protimikrobnih zdravil, ki vključujejo antibiotike, protiglivična in protivirusna zdravila. Pomanjkanje teh zdravil je tudi posledica ozkih grl na strani ponudbe, kar je povezano z majhnim številom dobaviteljev farmacevtskih učinkovin in drugih surovin. Največji proizvajalki teh učinkovin in surovin sta Kitajska in Indija.
Na pomanjkanje pomembno vpliva tudi okoliščina, da je večina najbolj razširjenih antibiotikov generičnih, kar pomeni, da je njihova prodajna cena sorazmerno nizka. Njihova proizvodnja je zato farmacevtski industriji manj privlačna. Naraščajoči stroški energije te dejavnike še poslabšajo, ker povečajo proizvodne stroške. Nekateri proizvajalci antibiotikov so zato že ustavili proizvodnjo, sta na spletnem portalu The Conversation opozorila Kostas Selviaridis in Nonhlanhla Dube, predavatelja na britanski Lancaster University.
