Ob posvetu o reformi izobraževanja, ki je potekal v državnem zboru, so nekoliko spregledana ostala raznolika mnenja pedagoških strokovnjakov, ki so osvetlili manj znane vidike izobraževanja v Sloveniji. Boris Hartman, pedagog in eden od osrednjih strokovnjakov za inkluzijo, je šolske oblasti pozval, naj se intenzivneje posvetijo pojmoma inkluzije in integracije ter med njima ustrezno razlikujejo. Tudi mednarodna skupnost zahteva prehod nacionalnih šolskih sistemov od integracije k inkluziji, pravi Hartman.
Spomnil je na svojo javno objavljeno razlago, ki jo črpa iz mednarodno priznanih standardov, da se uvajanje inkluzije ne more začeti z integracijo otrok s posebnimi potrebami v osrednjo skupnost, ampak z njenim ukinjanjem. Integracija, ki se trenutno izvaja v slovenskem šolstvu, je ponesrečen poskus, da bi otroke s posebnimi potrebami integrirali oziroma asimilirali in jih oblikovali z izobraževalnimi načrti in didaktiko na enak način kot druge učence. Vendar, opozarja Hartman, to ni primerna strategija za obravnavo različnih otrok. Poskus preprečevanja izključevanja je doslej pogosto povzročal še večje izključevanje, je prepričan.
Več oblik izobraževanja
V Združenju izobraževalnih in svetovalnih središč Slovenije so opozorili na pomen izobraževanja odraslih, ki bi moralo biti prav tako del napovedane reforme izobraževalnega sistema. Pojasnili so, da izobraževanje odraslih predstavlja enega od stebrov izobraževalnih sistemov vsake sodobne države. Analize kažejo, da ta proces »pozitivno vpliva na trg delovne sile, posameznikom pa omogoča kakovostno osebno rast, hitrejšo izpolnitev ciljev, krepi samozavest in poklicno klasifikacijo ter izboljšuje zaposlitvene možnosti«. »Stalno izobraževanje nam pomaga vzdrževati certifikate, izpolniti zahteve za zaposlitev ali preprosto ostati na tekočem z novostmi na določenem strokovnem področju,« so poudarili. Odločevalce na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so opozorili, da področje izobraževanja odraslih ni vključeno v izhodišča za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja do leta 2033. To lahko po mnenju združenja »resno ogrozi razvoj izobraževanja odraslih v Sloveniji«.
Širša kriza
Obenem so bili na posvetu izpostavljeni tudi širši pogledi. Pedagog z dolgoletnimi izkušnjami Franc Bešter je snovalce reforme opozoril, da so podobni reformni procesi v minulih letih že potekali, vendar niso bili izpeljani do konca. Pogosto »gre le za teorijo, lepe načrte in pobožne želje, kako bi moralo biti, kar vse pišejo in govorijo ljudje, ki večinoma nikoli niso izkusili neizprosne, včasih celo krute realnosti šolske prakse«, je opozoril Bešter.
Med drugim mora država poskrbeti za to, da bi učiteljskemu poklicu povrnili avtoriteto, je prepričan. Kot smo že poročali, pedagoški strokovnjaki ugotavljajo, da učiteljevanje za mlajše generacije ni dovolj privlačno. Tako naj bi se v prihodnjih desetih letih upokojil pomemben del današnjih učiteljic in učiteljev, strategij za izobraževanje in zaposlitev novih pa za zdaj še ni.
