Čeprav so se v preteklosti pojavljale ideje o vzpostavitvi sistema, ki bi omogočal avtomatizirano objavo prav vseh sodb (v anonimizirani verziji), in četudi se na vrhovnem sodišču načeloma zavedajo pomembnosti transparentnosti za krepitev zaupanja v sodstvo, aktualni predlog zakona o sodiščih javnosti pripira vrata sodišč.
Po predlogu zakona, ki so ga pripravili na pravosodnem ministrstvu, javnost ne bi imela praktično nikakršnega dostopa do prvostopenjskih sodb slovenskih sodišč, omejen pa bi bil celo dostop do pravnomočnih sodb višjih sodišč.
Velik korak nazaj
117. člen novega zakona o sodiščih na prvi pogled ni nič posebnega. Določa, kje in kako vrhovno sodišče objavlja sodbe. To sodstvo počne že zdaj. Na spletnem portalu sodnapraksa.si so objavljene sodbe vrhovnega sodišča, sodbe višjih sodišč in upravnega sodišča. V novem zakonu je objavljanje sodb natančneje določeno. Vrhovno sodišče bi po novem objavilo vse svoje odločbe in tiste pravnomočne odločbe višjih sodišč, ki so pomembne za krepitev pravne varnosti in zagotavljanje enotne sodne prakse. Enako velja za sodišča, ki imajo položaj višjega sodišča, denimo višje delovno sodišče in upravno sodišče. Po predlogu zakona bi vrhovno sodišče lahko objavilo tudi nekatere sodbe s prve stopnje, vendar le, če so že postale pravnomočne in če bi ocenili, da bi njihova objava prinesla večjo pravno varnost in zagotovila enotno sodno prakso.
Ključen pa je osmi odstavek omenjenega člena, ki pravi, da se sodne odločbe, ki niso objavljene na spletnih straneh sodstva, ne štejejo za informacijo javnega značaja po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). To pa v praksi pomeni, da bi bile javnosti nedostopne skoraj vse prvostopenjske sodbe in tudi nekatere sodbe višjih sodišč in upravnega sodišča, ki jih javnost zdaj lahko zahteva po ZDIJZ.
V uradu informacijske pooblaščenke so neprijetno presenečeni. »Predlog zakona žal bistveno odstopa od že doseženih standardov transparentnosti, ni v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja in ne upošteva zavez Republike Slovenije, ki jih je ta sprejela z ratifikacijo konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov. Slovenija je namreč hkrati z ratifikacijo omenjene konvencije podala izrecno izjavo, da konvencija v Republiki Sloveniji zavezuje tudi sodišča, in sicer v celotni sferi njihovega delovanja – tudi sojenje,« opozarjajo in dodajajo, da »se bo s tem že vzpostavljena raven transparentnosti sodne prakse občutno znižala, saj sodbe zainteresirani javnosti, tudi v zadevah, kjer so sodne obravnave javne, niti na zahtevo po ZDIJZ ne bodo več dostopne«. V praksi to pomeni, da sodbe ne bodo dostopne medijem, nevladnim organizacijam, študentom, raziskovalcem in drugi zainteresirani javnosti. »Gre torej za velik korak nazaj in za poseg v že uveljavljeno prakso,« ocenjujejo pri informacijski pooblaščenki. Ministrstvu za pravosodje bodo zato predlagali, da iz 117. člena črta sporni osmi odstavek.
Dodatno skriti tudi podatki o sodnikih
To pa ne bo edina pripomba informacijske pooblaščenke. V uradu med drugim opozarjajo tudi na zakonsko določilo, s katerim bi skrili še več podatkov iz centralne kadrovske evidence, ki se nanašajo na sodnike. Zakon predvideva, da ne bodo več dostopni podatki o plačah sodnikov, njihovih ocenah sodniške službe, niti o prenehanju njihovega službenega razmerja. Po oceni informacijske pooblaščenke se na tak način zmanjšuje transparentnost tudi glede dostopa do podatkov o opravljanju javne funkcije sodnikov, kar neposredno posega v ZDIJZ, v katerem je določeno, da so vsi tovrstni podatki javni. Takšna ureditev velja za funkcionarje vseh treh vej oblasti, po novem pa bi zakon o sodiščih sodnike izključil. Skrivanje plač sodnikov je v nasprotju tudi z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, ki določa, da so podatki o plačah v javnem sektorju javni.
»Vse navedeno pomeni, da bi se v primeru sprejema teh dikcij predloga zakona sodna veja oblasti praktično v celoti zaprla za javnost tako glede sodb kot tudi glede statusa sodnikov, kar pa je v demokratični družbi po moji oceni nedopustno,« je kritična informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
