Pod predlog odloka so tako podpisani vodje poslanskih skupin Svoboda, SDS, SD, NSi in poslanca narodnih skupnosti. O preklicu referenduma naj bi DZ odločal v četrtek.
DZ je s skoraj dvotretjinsko večino 10. oktobra sprejel odlok o referendumu o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo, ki bi ga izvedli 24. novembra. Na glasovanju bi se vprašanje glasilo: "Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?"
Opravila za izvedbo referenduma so že stekla, nekaj stroškov je nastalo, v petek bi se morala začeti tudi referendumska kampanja. Vendar pa so mediji v zadnjem obdobju poročali o več negativnih zgodbah v zvezi z Jekom 2 in referendumom o njem, zato so v ponedeljek poslanske skupine, ki so se pod predlog za razpis referenduma podpisale, podporo izvedbi referenduma v tem trenutku umaknile.
Ker je edina pravna pot za preklic referenduma, kot je danes pojasnila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, sprejem odloka o prenehanju veljavnosti veljavnega odloka, so poslanske skupine, ki so prvotno predlagale referendum, zdaj vložile tudi predlog razveljavitvenega odloka.
V njem omenjajo medijske objave in očitke. In čeprav branijo postopke DZ s tem v zvezi, ugotavljajo, da se upoštevajoč nastale okoliščine postavlja utemeljen dvom v to, ali lahko volivci informirano, avtonomno in odgovorno odločajo o tako pomembnem dolgoročnem vprašanju nacionalnega pomena, kot je oskrba z električno energijo.
V sredo bo predlog razveljavitvenega odloka skupaj z zahtevo za izredno sejo DZ za njegovo potrditev, pod katero so se podpisali poslanci Svobode in SD, najprej na dnevnem redu kolegija predsednice DZ, sledila bo obravnava predlaganega odloka na matičnem odboru za infrastrukturo, okolje in prostor. V četrtek naj bi nato DZ na izredni seji dokončno potrdil odlok in tako referendum za zdaj umaknil z dnevnega reda politike.
Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je v DZ danes dejal, da manjša od obeh opozicijskih strank jedrsko opcijo še vedno zagovarja kot edino, ki lahko Sloveniji na srednji in dolgi rok zagotovi stabilno samooskrbo z električno energijo.
Ker v tem vidijo eno glavnih prioritet Slovenije, menijo, da morajo postopki glede referenduma teči tako, da ne bo sence dvoma o njih in o odločitvi volivcev, zato kot najboljšo možnost vidijo, da se v teh okoliščinah izvedba referenduma prekliče in se ustvarijo okoliščine, ki bodo bolj naklonjene izvedbi.
Cigler Kralj je spomnil na redni očitek javnosti slovenski politiki, da se ne zmore poenotiti o skoraj ničemer. Jedrska opcija in stabilna oskrba za elektriko sta tako pomembni, da se je skoraj vsa "razumna" slovenska politika poenotila, zato se v NSi sprašujejo, zakaj je nekdo nedovoljeno snemal dogovarjanje med poslanskimi skupinami o vsebini predloga za razpis referenduma in posnetek v javnost, natančneje v oddajo Tarča na Televiziji Slovenija, spravil ravno v času intenzivne priprave na referendum.
V SD so z razpletom zadovoljni, je danes ponovila poslanka Meira Hot. "Že več mesecev smo se spraševali, ali je razprava v javnosti pravilna in ali je dovolj vključujoča oziroma smo razpravo celo v veliki meri pogrešali," je izpostavila in dodala, da se jim je zdelo, da informiranje zgolj prek spletne strani in nekaj okroglih miz na to temo ni tisto, kar bi omogočilo celovito odločitev na posvetovalnem referendumu.
Temelj posvetovalnega referenduma je po poslankinih besedah omogočiti demokratično in informirano odločanje ljudstva. "Z vidika tega, kar se je dogajalo, in z vidika tega, da je bilo referendumsko vprašanje kljub vsemu sugestivno, ter da ni bilo prave strokovne javne razprave, je tovrsten referendum najbolj razumno preklicati," je dodala.
Čeprav niso bili med predlagatelji, tudi v Levici po besedah koordinatorice Aste Vrečko pozdravljajo umik referenduma. "Ves čas smo opozarjali, da je referendum preuranjen in da referendumsko vprašanje ni ustrezno. Nismo se strinjali ne z načinom referenduma, torej da ga izvedemo v tej fazi, ko še ni točno znano ne koliko bo stala elektrika, koliko bo stal sam projekt in kakšni bodo vplivi na okolje," je pojasnila.
Levica, kot je poudarila, ne nasprotuje jedrski energiji in bodo, če bo do tega prišlo, podprli podaljšanje obratovanja krške jedrske elektrarne za dodatnih 20 let. Prav tako podpirajo razmislek o možnosti nove jedrske elektrarne. "Ampak vsekakor mora biti odločitev sprejeta na informiranem in transparentnem referendumu, ne pa da se zdi, da se pred državljane postavlja pod izvršena dejstva," je dodala.
