V celjski bolnišnici nameravajo, čeprav še nimajo opreme in vsega potrebnega osebja za ta zdravljenja, z operacijami na odprtem srcu začeti septembra. Pogodbo o zaposlitvi so zaenkrat sklenili z enim kardiokirurgom, a računajo tudi na zunanje strokovnjake. Kje jih iščejo, zaenkrat ni znano, tudi s perfuzionisti in anesteziologi pa se glede na zadnja pojasnila še dogovarjajo.
»Trenutno so v teku aktivnosti za urejanje prostorov, kjer bo oddelek deloval, in postopki nakupa potrebne medicinske opreme. Popolnjuje se zdravstveni tim, ki bo ključen za delo na oddelku,« so nam sporočili iz celjske bolnišnice. Z ekipo zdravstvene nege so pogodbe o zaposlitvi sicer že sklenili, operacije pa nameravajo opravljati v prostorih centralnega operacijskega bloka.
Teža celjske želje
Z zahtevo o dostopu do informacij javnega značaja smo si zagotovili vpogled v dokumentacijo, na podlagi katere nameravajo v Celju zagnati program kardiokirurgije. Ministrstvo za zdravje smo pri tem zaprosili za vse dokumente, povezane z opravljanjem programa, pa tudi za morebitne analize o potrebi po umeščanju takšne dejavnosti v Splošno bolnišnico Celje. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v nedavni televizijski oddaji Tarča trdila, da so »imeli strokovne podlage« za dodelitev kardiokirurškega programa v Celju. V dokumentaciji, ki smo jo pridobili, ni sledi o presoji ministrstva, ali je drobljenje kardiokirurgije z zagonom četrtega slovenskega srčnega centra po strokovni in finančni plati utemeljeno. Odločitev, da je tak razvoj smiseln, glede na prejeto gradivo sloni na ocenah celjske bolnišnice.
Spomnimo. V Celju so kardiokirurško dejavnost prvič zagnali junija lani. To so storili z zunanjo pomočjo kirurga Tomislava Klokočovnika, a podjetje Kardio Klokočovnik ni imelo dovoljenja ministrstva za zdravje za opravljanje bolnišnične dejavnosti v prostorih celjske bolnišnice. Svoj program je Klokočovnik ustavil 2. avgusta lani, potem ko mu je zavod za zdravstveno zavarovanje sporočil, da mu brez pravne podlage ne more plačati opravljenih storitev. Ministrstvo za zdravje je kasneje sporočilo, da Klokočovnik ne more prejeti dovoljenja za opravljanje bolnišnične zdravstvene dejavnosti v Celju, saj tamkajšnja bolnišnica ni pridobila predhodnega dovoljenja ministrstva za oddajo prostorov v najem.
Vodstvo SB Celje, direktor je kardiolog Dragan Kovačić, se je na razplet 1. decembra lani odzvalo s projektom uvedbe lastnega programa kardiokirurgije. V njem je zapisalo, da želijo nadaljevati z razvojem kardiologije in nadgraditi zdravljenje s kardiokirurškimi posegi na odprtem srcu. »Prednosti, ki bi jih imelo izvajanje programa operacij na odprtem srcu v SB Celje, so številne, tako za paciente kot na nivoju celotnega zdravstvenega sistema oziroma države,« je zagotavljalo vodstvo. Izvajanje posegov v SB Celje bi vplivalo na krajšanje čakalne dobe v državi, so ocenili. Izpostavljali so tudi finančni vidik: SB Celje ima kot regijska bolnišnica nižjo ceno povprečne uteži akutne obravnave kot klinična centra. V SB Celje želijo glede na program ustanoviti samostojen kardiokirurški oddelek s 15 do 20 posteljami, od tega bi bilo šest do osem postelj polintenzivnih. Začeli bi z izvajanjem stotih operacij letno, je napovedovalo vodstvo, nakar bi v prehodnem dvoletnem obdobju dosegli končno število operacij - okoli 250 letno. Skupne stroške so na osnovi začetnih stotih posegov letno ocenili na 1.681.010 evrov.
V programu so našteli še, katere dejavnosti na področju kardiologije so v bolnišnici uvedli od leta 2008. Prve so bile koronarografije, leta 2010 so pričeli z vgradnjo srčnih spodbujevalnikov, leta 2017 pa z vgradnjo srčnih defibrilatorjev. Leta 2021 zagnani program transkatetrske vstavitve aortne zaklopke skozi žilo, brez odpiranja prsnega koša (Tavi) so prekinili. »Novembra 2022 smo uvedli elektrofiziološke preiskave z ablacijo, tako da je nekako normalno in pričakovano, da je naš naslednji razvojni korak ustanovitev kardiokirurškega oddelka in pridobitev programa operacij na odprtem srcu,« je zapisalo vodstvo bolnišnice. Spodletelega partnerstva s Kardio Klokočovnik program ne omenja.
V celjski bolnišnici so dali v gradivu vedeti, da kadra za izvedbo programa še nimajo. »Za pričetek delovanja bomo potrebovali vsaj dva specialista kardiovaskularna kirurga in dva specializanta,« so zapisali decembra lani in dodali, da imajo zaposlenega enega tujega kardiokirurga. Slednji je takrat že pridobil licenco, manjkalo pa mu je še potrdilo o znanju slovenskega jezika. »Za potrebe operacij bo potrebno zagotoviti vsaj tri dodatno usposobljene anesteziologe za srčne operacije in pridobiti še perfuzioniste, najmanj dva,« je kadrovske vrzeli razkrivalo vodstvo.
Znano je bilo tudi, da celjska bolnišnica še nima potrebne opreme za zagon kardiokirurškega oddelka. Kljub vsemu je vlada z uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja februarja letos prižgala zeleno luč celjski kardiokirurgiji. Odmerila ji je točno toliko, kolikor je bolnišnica predvidela v oceni stroškov izvajanja programa: 1,68 milijona evrov oziroma v prvem letu 840 tisoč evrov za izvedbo 50 operacij.
Učinki časovne stiske
Vodstvo bolnišnice se je kasneje znašlo v časovni stiski, je razvidno iz dokumentacije. Osmega aprila je članom sveta zavoda sporočilo, da je treba do septembra izpeljati naložbe v prostore in opremo. Vrednost investicij je ocenilo na 1,6 milijona evrov, torej približno toliko, koliko bi letno stalo izvajanje programa. Čeprav bolnišnica kronično posluje z izgubo, jih namerava financirati z lastnimi amortizacijskimi sredstvi. Ker te naložbe niso bile predvidene v prvotnem finančnem načrtu za letošnje leto, prav tako niso bile del letošnjega delovnega programa za leto 2024, je svet zavoda na dopisni seji 8. aprila spremenil finančni načrt. Do izteka roka za glasovanje so svojo odločitev sporočili štirje člani sveta zavoda: Tomaž Subotič, Mojca Kert, Anton Zorko in Jana Govc Eržen. Ostali trije člani niso oddali glasovnic.
S programom 50 operacij nameravajo pričeti 1. septembra, je na majski seji sveta zavoda napovedal direktor Kovačić. Oktobra morajo zavodu za zdravstveno zavarovanje poročati o prvih opravljenih operacijah, sicer jim lahko program odvzamejo, povzema zapisnik. Ker se investicijska dela vedno zavlečejo, je član sveta iz vrst predstavnikov vlade Milan Soršak predlagal, naj z operacijami začnejo v prostorih, kjer so so bile lansko leto operacije pod okriljem Klokočovnika. Težava je v tem, da nimajo opreme, je dodal direktor. Klokočovnik je namreč operiral z lastno opremo. Predstavnica zaposlenih Andreja Obrez Mernik je izpostavila, da bolnišnica nima usposobljenega negovalnega kadra za izvedbo programa. Direktor Kovačić in strokovni direktor Radko Komadina sta ji zagotovila, da kader imajo in da aktivnosti potekajo po planu. Strokovni direktor je dodal, da so vzpostavili stik z mariborskim in ljubljanskim kliničnim centrom ter da pričakujejo, da jim bosta pomagala pri realizaciji kardiokirurškega programa, če bo potrebno.
Ali- in na kakšen način- se bodo v celjski bolnišnici naslanjali na UKC Ljubljana in UKC Maribor, še vedno še ni znano. Dogovora o sodelovanju z drugimi ustanovami niso podpisali, so nam sporočili ta teden in dodali, da se nadejajo »čim boljšega sodelovanja z najboljšimi strokovnjaki na tem področju«. Kot smo že poročali, sta se zaradi pomislekov glede celjskega projekta na ministrstvo za zdravje obrnila strokovna kolegija mariborskega in ljubljanskega kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja. V UKC Ljubljana so obenem opozarjali, da lahko odpiranje novih centrov predstavlja tveganje za zagotavljanje 24-urne kardiokirurške oskrbe.
Po odpovedi treh radiologov intenzivno iščejo rešitve
V Splošni bolnišnici Celje se že dalj časa spopadajo s kadrovskimi težavami, te pa so posebej pereče na področju radiologije. Informacija, da so konec julija dali odpoved trije poslednji radiologi, se je sicer izkazala za napačno. Demantiral jo je sam direktor bolnišnice Dragan Kovačić, ki je v Odmevih za Televizijo Slovenija povedal, da je v bolnišnici trenutno zaposlenih osem radiologov. Pet jih torej za zdaj ostaja v bolnišnici, kamor smo naslovili vprašanje, kaj to pomeni za paciente in kdaj odpovedi stopijo v veljavo. Kot so pojasnili, se bo to zgodilo 1. oktobra. »Trenutno potekajo pogovori tako z zdravniki radiologi kot ministrstvom za zdravje in nadejamo se, da bomo v tem vmesnem času našli rešitev za ta sistemski problem. Do takrat pa bomo zagotavljali nemoteno, varno in kakovostno obravnavo pacientov,« je odgovorila Lana Maksima Rumbak iz celjske bolnišnice.
Še ta mesec sestanek z ministrico
Kot je dodala Rumbakova, nove sodelavce iščejo na različne načine. »Med drugim bomo iskanje razširili na tuje trge,« je dejala. Svet zavoda trenutne situacije še ni obravnaval, je bila pa problematika na področju radiologije že večkrat na dnevnem redu njihovih rednih sej. »Sestanek z ministrstvom za zdravje bo sklican še ta mesec,« so še razkrili v celjski bolnišnici. Da so seznanjeni s problematiko na področju radiologije v celjski bolnišnici in so v stiku z vodstvom, so nam potrdili tudi na ministrstvu. V težavah namreč še zdaleč ni zgolj celjska bolnišnica in primer ni osamljen. Na tovrstne anomalije opozarjajo tudi drugi javni zavodi, poleg bolnišnic tudi vodstva zdravstvenih domov. Večina je proti napovedanim spremembam zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerimi želijo ločiti javno in zasebno zdravstvo, češ da bodo javni zavodi s tem še na slabšem. To pa zato, ker se cene teh storitev razlikujejo, koncesionarji pa, v primerjavi z javnimi zavodi, nimajo enakih odgovornosti niti obveznosti. »Gre za kompleksno vprašanje, povezano z dostopnostjo do storitev v javnem zdravstvenem sistemu,« se strinjajo na ministrstvu.
Nelojalna konkurenca siromaši javno zdravstvo
Kot je Kovačić še povedal za Televizijo Slovenija, se z vsemi tremi radiologi pogovarjajo o nadaljnjem sodelovanju. »Gre za tri kolege, ki so se izjemno trudili ohranjati zdravstveno varstvo in so enostavno pregoreli, saj so bile njihove delovne obveznosti prevelike. Dežurali so tudi osemkrat na mesec. Vsi trije so že izrazili namero, da v bolnišnici nadaljujejo svoje delo, a opozarjajo na razmere, ki so nevzdržne in so posledica aktualnih razmer,« je dejal Kovačić. Prav tako je potrdil, da koncesionarji predstavljajo nelojalno konkurenco, ki siromaši javne zavode, saj pogoji dela niso enaki. »Vedeti pa je treba, da ljudje ne zbolevajo zgolj od osmih do treh popoldne, pač pa tudi ob treh ponoči, zato moramo organizirati 24-urno dežurstvo. Zdaj imamo dva meseca časa, da to zagato rešimo in potegnemo poteze, ki jih imamo na razpolago. Nekaj sami, nekaj pa v dogovoru z ministrstvom za zdravje,« je pojasnil Kovačić. Spomnimo, da so se s težavami zaradi radiologov v celjski bolnišnici soočali že pred slabim letom. Takrat so bolniki, okoli 1500 jih je bilo, na izvide čakali tudi poldrugi mesec, čeprav bi jih morali po zakonu prejeti v sedmih dneh po opravljeni storitvi. Celjska bolnišnica zagotavlja storitve za okoli 300.000 prebivalcev, na leto pa na oddelku radiologije opravijo okoli 309.000 preiskav.