Poslanci se s septembrom vračajo v parlamentarne klopi. Po poletnem premoru bo morala koalicija zagristi v delo, tudi v marsikatero kislo jabolko. Poleg uresničitve nekaterih obljubljenih reform, kot so zdravstvena, davčna in pokojninska, jo čaka še prevedba ljudske volje s posvetovalnih referendumov o konoplji, preferenčnem glasu in evtanaziji v zakonske rešitve pa interpelacija ministrice za digitalno preobrazbo in iskanje novega ministra za obrambo. Ne pozabimo še nadaljevanja pogajanj o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju in posvetovalnega referenduma o zagotavljanju električne energije z drugim blokom krške nuklearke. Na papirju je dela za cel mandat, ekipa Roberta Goloba pa ima za uresničitev naštetega na voljo le še slab polčas. Glede na preteklo operativnost vlade se zdi hepiend za marsikatero točko močno vprašljiv. O načrtih naj bi sicer vladajoče stranke razpravljale na septembrskem koalicijskem vrhu.

1. Zdravstvena reforma

Velika črna pika delovanja koalicije je še vedno (ne)realizacija napovedanih reform, predvsem zdravstvene, ki je bila na začetku mandata na ravni besed njena paradna točka. Po menjavi ministrov se je nova šefinja resorja Valentina Prevolnik Rupel odločila za zdravstveno reformo po korakih. Na ministrstvu tako trenutno pripravljajo kak ducat zakonskih predlogov. Med drugimi so na mizi novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakona o digitalizaciji in o kakovosti v zdravstvu ter zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti.

Vlada s premierjem Robertom Golobom na čelu je poleg tega še maja pred evropskimi volitvami na glas napovedovala skorajšnjo ukinitev »popoldanskega dela« zdravnikov pri zasebnikih. Novi zakon o zdravstveni dejavnosti konec avgusta ni še niti v javni obravnavi. Eno ključnih novel naj bi sprejeli do konca leta. Tako vsaj napovedujejo.

2. Davčna reforma

Premier Robert Golob je lani sporočil, da napovedana davčna reforma z davkom za premoženje in razbremenitvijo dela na čelu »ni prioriteta«, in napovedal, da je morda ne bo. Konec lanskega leta si je nato premislil in naznanil, da bo vlada v prvih treh mesecih letošnjega leta v drugem poskusu vendarle pripravila izhodišča za davčno reformo.

V prvem paketu ukrepov, ki naj bi bili uveljavljeni prihodnje leto, je med drugim najti ugodnejšo davčno obravnavo kvalificiranih delavcev iz tujine, odlog plačila davkov za zagonska podjetja, spremembe za normirance, zvišanje davka na sladke pijače in spremembe pri nagrajevanju z delnicami. O reformi ne moremo več govoriti, gre za davčne spremembe.

V drugem paketu – izhodišča zanj bo ministrstvo za finance predvidoma pripravilo do naslednjega leta – šele obljubljajo razbremenitev dela in (selektivno) davčno obremenitev premoženja. Slednje naj bi bilo torej glede na trajanje zakonodajnih postopkov realizirano predvidoma v zadnjem letu pred volitvami. To bi bilo politično precej pogumno; koliko je to verjetno, je že drugo vprašanje.

3. Drugi blok jedrske elektrarne

Jesen bo v politiki zaznamoval tudi novembrski posvetovalni referendum o gradnji nove nuklearke v Krškem. Gre za eno osrednjih odločitev glede energetske prihodnosti države. Poročali smo, da je vrednost projekta ocenjena na 9,3 milijarde evrov za reaktor z močjo 1000 megavatov oziroma 15,4 milijarde evrov za 1650 megavatov, kar sicer ne vključuje vseh stroškov projekta. Med drugim so to še stroški financiranja projekta, obratovanja elektrarne in njene razgradnje. Številni zato opozarjajo, da letošnji referendum zaradi pomanjkanja relevantnih informacij ne more biti verodostojen in da bi ga bilo verjetno treba v prihodnosti ponoviti.

4. Pokojninska reforma

Julija so člani ekonomsko-socialnega sveta znova sedli za skupno mizo, tema seje so bila takrat tudi izhodišča za pokojninsko reformo. Širše razprave ni bilo, so se pa dogovorili o časovnici, načinu in terminih usklajevanj o pokojninski reformi. Pogovori naj bi potekali od septembra do februarja, pri čemer bodo na pogajalski mizi najprej ključne točke, kot sta recimo odmerni odstotek in upokojitvena starost. Še naprej naj sicer ne bi bilo treba delati več kot 40 let, se bo pa za dve leti zvišala upokojitvena starost. Drugače naj bi se tudi odmerjale in usklajevale pokojnine, prav tako je pričakovati spremembe pri plačevanju prispevkov. Tudi časovnica pokojninske reforme – na katero so vezana tudi evropska sredstva – se podobno kot na drugih področjih poljubno nateguje. Minister za delo Luka Mesec je nazadnje njeno sprejetje napovedal nekje do naslednjega poletja.

5. Prenova plačnega sistema

Po poletnih dopustih se bodo nadaljevala tudi pogajanja med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja glede prenove plačnega sistema. Krovnih pogajanj še ne bo, so pa predvidena pogajanja po tako imenovanih plačnih stebrih. Med drugim so se pogajalci doslej uskladili o načinu prehoda na nov plačni sistem in usklajevanju plač z inflacijo. Ena ključnih novosti je, da ob vstopu v nov plačni sistem nihče ne bi imel plače, ki bi bila nižja od minimalne. Koaliciji tudi tu že pošteno teče vodo v grlo, če naj bi nov plačni sistem v skladu z načrti zaživel s 1. januarjem 2025. Za spremembe je treba med drugim sprejeti nov plačni zakon, kolektivno pogodbo za javni sektor, spremembe kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev.

6. Uzakonitev referendumskih odločitev

Vlado čaka priprava zakonodaje, vezane na junijsko trojico posvetovalnih referendumov, ko so volilci večinsko glasovali za ureditev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, rabi konoplje in uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v DZ. Skupni jezik so predstavniki parlamentarnih strank že iskali na posvetu v začetku julija, po katerem je premier Robert Golob ocenil, da je sprememba volilnega sistema uresničljiva. Ker pa je za to potrebna dvotretjinska večina v DZ, mora koalicija pridobiti tudi glasove NSi. O tem, ali je to mogoče, bo več znanega do 10. septembra, ko naj bi v vladni nabiralnik dospel pisni predlog krščanskih demokratov.

7. Ministrske preglavice

Poslanci bodo jeseni že drugič odločali o interpelaciji ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh. Ta bo predvidoma obravnavana na 23. redni seji državnega zbora, ki se bo začela 23. septembra. V koaliciji še vedno iščejo tudi novega obrambnega ministra. Ta bo nasledil Marjana Šarca, ki je bil izvoljen za evropskega poslanca.