Vremenoslovci napovedujejo verjetno najhujši vročinski val tega poletja, temperature se lahko povzpnejo tudi do 38 stopinj Celzija. To pa lahko povzroči številne zdravstvene nevšečnosti in tudi zelo resna stanja, znova opozarja stroka. »Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Lahko pride do kožnih izpuščajev, vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti, tudi omedlevice ali celo kratkotrajne izgube zavesti, v najhujšem primeru do vročinske kapi. Študije kažejo, da je v vročem vremenu povečana nevarnost za srčni zastoj, sploh pri starejših od 60 let.
Najnevarnejša je lahko vročina predvsem za starejše, pa tudi za otroke, nosečnice in številne bolnike, posebej tiste s srčno-žilnimi obolenji in obolenji dihal, ljudi s sladkorno boleznijo, obolenji ledvic in tudi za nepokretne in osebe z duševnimi motnjami, poudarjajo na NIJZ. Previdnost svetujejo tudi pri ljudeh, ki imajo v teh dneh povišano telesno temperaturo ali prebavne težave. Zdravju so najnevarnejši dolgotrajni vročinski valovi, ko tudi ponoči temperatura ne pade pod 20 stopinj Celzija, kar pomeni, da se niti ponoči telo ne ohladi. Na NIJZ so zato še zapisali, da so med bolj ogroženimi ljudje s socialno-ekonomskimi problemi, torej z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani, ljudje, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov. Pa seveda ljudje, ki so dodatno izpostavljeni onesnaženemu zraku ali imajo slabše bivalne razmere, bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo, ter delavci, ki delajo na prostem.
Senca, tekočina, zaščitni faktor ...
Zato je pomembno, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto, poudarjajo. Svetujejo umik v senco, naravo ali hladnejše prostore v času največje moči sonca, to je med 10. in 17. uro. Fizične aktivnosti je treba omejiti na jutranje in večerne ure. Pri lažjem prenašanju vročine pomaga primerna prehrana – lažja, z veliko sadja in zelenjave, v manjših obrokih ter z dovolj tekočine. Alkoholu se je najbolje popolnoma izogniti. Pomembna so tudi primerna oblačila iz lahkih, zračnih materialov, sončna očala z zaščito pred UVA- in UVB-žarki, dobrodošla so pokrivala za glavo, pomembna pa je tudi zaščita kože s kremo z zaščitnim faktorjem – na NIJZ svetujejo najmanj faktor 30. Opozarjajo še, da se v vročini hrana lahko hitreje kvari, zato svetujejo pozornost in previdnost tudi pri uživanju in shranjevanju hrane. Enako velja za zdravila, kakšna temperatura je zanje še primerna, piše v navodilih, pogosto tudi na embalaži.
Kako ukrepamo ob pregretju
»Nekateri ljudje so bolj ogroženi. Bodimo posebno pozorni na znake prizadetosti pri njih. In nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu,« še svarijo na NIJZ. Kot je znano, se lahko temperatura v zaprtem avtomobilu že v nekaj minutah zelo nevarno poviša in povzroči tragedijo. »V primeru pregretja človeka umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega pa ves čas hladimo. Nezavestnemu ne dajemo tekočine. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo,« še razložijo na NIJZ.
Simptomi pregretja se kažejo zelo različno. Prvi znaki, ki jih opazimo, so pogosto mišični krči, ki se lahko pojavijo po vsem telesu. Sledi izčrpanost, ki jo lahko spremljajo glavobol, utrujenost, omotičnost, slabost, občutek suhih ust ali celo bruhanje.
Tveganja zaradi vročine v južni Evropi na kritični ravni
Evropa se sooča s pogostejšimi in intenzivnejšimi vročinskimi valovi. Segrevanje podnebja in njegovi močnejši učinki na starajočo se populacijo izpostavljajo večji del prebivalstva toplotnemu stresu, zlasti v južni, zahodni in srednji Evropi. Poleti 2022 so v Evropi pripisali od 60.000 do 70.000 prezgodnjih smrti prekomernemu segrevanju, vročinskim valovom. Tveganje zaradi vročine za splošno prebivalstvo je v južni Evropi že na kritični ravni. To so glavna sporočila poročila Evropske agencije za okolje, ki pri tem ocenjuje, da je Evropa na novo vročinsko realnost slabo pripravljena. Najbolj se segreva južna Evropa, med ogroženimi državami pa je tudi Slovenija. Ta se namreč segreva hitreje od evropskega povprečja, Evropa pa se segreva hitreje od globalnega povprečja. Evropa tudi zaostaja s prilagoditvami, predvsem v urbanih okoljih, kjer je pregrevanje v času vročinskih valov za nekaj stopinj višje kot na podeželju, poleg tega se v mesta seli vse več ljudi.
