Pred mednarodnim dnevom migrantov, ki ga obeležujemo 18. decembra, je ministrstvo za notranje zadeve objavilo najnovejše podatke o številu migrantov in beguncev iz Ukrajine, ki so pred vojno vihro pribežali v Slovenijo.
Po podatkih ministrstva je bilo konec novembra največ izdanih dovoljenj za prebivanje državljanom Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije, Severne Makedonije in Črne gore, veliko je bilo tudi izdanih dovoljenj državljanom Ruske federacije, Indije, Kitajske, Turčije in Ukrajine. Skupno je bilo izdanih 87.590 dovoljenj državljanom tretjih držav, od česar je bilo 9185 dovoljenj za stalno prebivanje in 78.405 dovoljenj za začasno prebivanje.
Slovenija je do konca novembra izdala tudi 5231 potrdil državljanom držav članic evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, ki bivajo v Sloveniji dlje kot 90 dni, od tega je 601 za stalno prebivanje. Največ potrdil so izdali državljanom Hrvaške, sledijo državljani Bolgarije, Italije, Nemčije, Španije in Francije.
Od leta 2015 ministrstvo beleži tudi trend povečevanja števila vloženih prošenj za mednarodno zaščito. Do konca novembra jih je bilo vloženih 6404, kar je 40-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Največ, kar 20 odstotkov vseh prošenj, so vložili državljani Afganistana. To je sicer manj kot lani, nadaljuje pa se trend prihoda večjih družin iz lanskega leta.
Za mednarodno zaščito v Sloveniji pa vse pogosteje zaprosijo tudi državljani Kube in Indije. Medtem ko je lani prošnjo za mednarodno zaščito vložilo 39 državljanov Kube, jih je letos do konca novembra že 546, kar je devet odstotkov vseh prošenj. Lani je za mednarodno zaščito prosilo 34 državljanov Indije, letos pa že 761 oziroma 12 odstotkov. Veliko prošenj vložijo tudi državljani Bangladeša in Pakistana.
Do konca novembra je Slovenija priznala 190 statusov mednarodne zaščite, od tega 34 statusov begunca in 156 statusov subsidiarne zaščite.
Slovenija je priskočila tudi na pomoč beguncem, ki so pribežali pred vojno vihro v Ukrajini. Na podlagi tega zakona je bilo od 24. februarja do 13. decembra 2022 vloženih 8265 vlog za priznanje začasne zaščite. Upravne enote so v istem obdobju rešile 7887 vlog in 7511 osebam priznale začasno zaščito.
Na Slovenski filantropiji pa pred mednarodnim dnevom migrantov pozivajo k skrajšanju postopkov za ureditev statusa migrantov, zagotavljanju celovite podpore kot tudi ureditvi položaja otrok brez spremstva.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je letošnje leto na področju migracij najbolj vidno zaznamovala vojna v Ukrajini in situacija oseb, ki so iz nje pribežale k nam in v druge države. S tem smo v Sloveniji po letu 2015 in 2016 sedaj ponovno soočeni z bistveno večjim številom prihodov ljudi, za katere je bilo treba ustrezno poskrbeti.
»Veseli nas, da se je pokazalo, da smo zmožni tudi boljših standardov in načinov obravnave migrantov in verjamemo, da se lahko še izboljšajo, zlasti, ker se spreminjata tudi diskurz in odnos politike do migracij. Želimo pa si, da bi enako ravnali z vsemi migranti, ne glede na to, od kod prihajajo in razloge za njihov odhod,« so zapisali.
Kljub drugačnim pristopom zaenkrat izzivi v praksi ostajajo podobni. Zato na Slovenski filantropiji pričakujejo skrajšanje upravnih postopkov in postopkov pridobivanja mednarodne zaščite ter zagotavljanje celovite podpore in pomoči travmatiziranim posameznikom in posameznicam.
Poleg tega pričakujejo, da Slovenija dokončno uredi situacijo in položaj otrok brez spremstva glede njihove ustrezne zaščite in obravnave ter zagotovi boljše in primernejše namestitve, ki jih ta ranljiva skupina migrantov nujno potrebuje.
»Želimo si, da ta dan ne stoji zgolj v opomnik. Verjamemo, da se lahko nekega dne zgodi, da evropske in druge meje ne bodo več območja izključevanja in izvzetja človekovih pravic ter verjamemo, da lahko v Sloveniji ustvarimo bolj human način obravnave posameznika, ki ga ne reducira zgolj na številko in na nekoga, ki ni rojen tu,« so sklenili v Slovenski filantropiji.
