»Temeljni kamen - v ploščo iz pohorskega tonalita vklesani kompas - simbolno povezuje vse generacije delavcev elektrarne in podjetij, ki so elektrarno gradile in nato zagotovile desetletja uspešnega delovanja,« so v Neku zapisali v sporočilu.

»Simboliziral je neomajno odločnost kolektiva za zagotovitev obratovanja tudi v obdobjih, ki niso bila naklonjena uporabi jedrske energije. Nove generacije usmerja k dolgoročnim ciljem v dobrobit skupnosti: zanesljivost in predvidljivost dobav električne energije ter njena konkurenčna cena ter tudi soočanje z izzivi podnebnih sprememb,« so dodali.

Želje govorcev na slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna 1. decembra 1974, da naj elektrarna uspešno opravi svojo nalogo, so bile odraz takratnih okoliščin - oskrba z električno energijo je bila nezanesljiva, kar je oviralo gospodarski in družbeni razvoj. Slovenija in Hrvaška, katerih elektrogospodarska podjetja so v enakih deležih financirala izgradnjo, sta si hoteli zagotoviti tudi večjo energetsko samooskrbo, pravijo v nuklearki in dodajajo, da jedrska energija simbolizirala sodobnost in napredek.

Od simboličnega začetka gradnje so izpeljali več kot 1000 tehnoloških posodobitev, s katerimi so povečali varnost in razpoložljivost ter moč elektrarne. Na začetku obratovanja je bila ta 664 megavatov (MW), po zamenjavi uparjalnikov ter obeh nizkotlačnih in visokotlačne turbine pa je sedaj 737 MW.

Začeli na ravni štirih milijard kilovatnih ur (kWh) električne energije, sedaj v letih brez remonta dosegajo šest milijard kWh

V prvem desetletju obratovanja je bila letna proizvodnja na ravni štirih milijard kilovatnih ur (kWh) električne energije, sedaj v letih brez remonta dosegajo šest milijard kWh, v letih z remontom pa 5,4 milijarde kWh.

Obratovanje Neka je bilo leta 2023, ko bi se iztekla prvotno predvidena 40-letna obratovalna doba, podaljšano še za 20 let, do leta 2043. Z obsežnimi remonti je bila pred tem elektrarna temeljito posodobljena in nadgrajena. V razpravah o prihodnosti proizvodnje elektrike v Sloveniji se omenja možnost podaljšanja še za 20 let, do 2063. Da bi to med drugim pomagalo k izboljšanju ekonomike nove nuklearke v Krškem v prvem obdobju njenega delovanja, so omenjali tudi v družbi Gen energija, krovnem podjetju skupine Gen, v katero spada tudi Nek.

V teku je namreč tudi projekt drugega bloka nuklearke (Jek 2). Investitor, družba Gen energija, je oktobra ministrstvu za okolje, podnebje in energijo v pregled poslala predlog pobude za državni prostorski načrt za Jek 2, kar bo prvi korak v postopku prostorskega umeščanja nove elektrarne, ki je predvidena ob obstoječi nuklearki. V sklopu priprav na referendum o projektu, ki je bil tik pred začetkom kampanje odpovedan, je Gen energija pripravila analizo ekonomike projekta Jek 2 in jo dala v pregled tudi mednarodnim recenzentom.