Vrh tožilstva, ministrstva za pravosodje, policije in ministrstva za notranje zadeve se je sestal zaradi različnih vprašanj, ki so jih naplavila trenja med romskimi skupnostmi in večinskim prebivalstvom v jugovzhodni Sloveniji. V zadnjih tednih so padale tudi težke besede, sestanek pa naj bi bil bistveno bolj miren. Nanjem naj bi se tudi bolj kot ne izkazalo, da so v resnici vse zakonske rešitve za obravnavo kriminalitete že na voljo, ali pa v pripravi.
Notranji minister Boštjan Poklukar, ki je skupaj z županoma Ribnice in Kočevja pred dnevi prst uprl tudi v pravosodje, naj bi bil na skupnem sestanku bolj spravljiv. »Pogovarjali smo se tudi o sodelovanju med posameznimi organi in zaključili, da je vsako srečanje dobrodošlo, da se dobro sodelovanje še nadgradi,« je dejala pravosodna ministrica Andreja Katič.
Vsi postopki proti mladoletnikom prednostni?
Del opozicije, lokalne oblasti, pa tudi notranji minister Boštjan Poklukar so v zadnjih dneh opozorili na problematiko mladoletniške kriminalitete, ki da se ne procesira in sankcionira dovolj učinkovito in strogo. Poslanska skupina NSi je predlagala celo novelo kazenskega zakonika, po kateri bi starejši mladoletniki (stari med 16 in 18 let), ki jim danes mladoletniški zapor grozi le za najhujša kazniva dejanja, lahko v mladoletniškem zaporu pristali že zaradi blažjih kaznivih dejanj, v zapor pa bi po novem lahko pošiljali tudi otroke med 14 in 16 leti starosti.
Vlada se do poslanskega predloga zakona še ni opredelila, neuradno pa na pravosodnem ministrstvu nasprotujejo tovrstnemu zaostrovanju kaznovalne politike. Na ministrstvu prav tako že več let pripravljajo samostojni zakon o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj, ki naj bi v celoti urejal različne vidike mladoletniške kriminalitete in družil ter nadgradil tisto, kar zdaj za področje mladoletniškega kriminala urejajo kazenski zakonik, zakon o kazenskem postopku in zakon o izvrševanju kazenskih sankcij.
Priprava samostojnega zakona, ki se vleče že leta, naj bi bila zdaj v zaključni fazi, ena glavnih predvidenih rešitev pa je tudi ta, da bodo vsi postopki proti mladoletnikom opredeljeni kot prednostni. Še posebej pri mladih je namreč pomembno, da je izrek sankcije oziroma ukrepa hiter, saj tako doseže bistveno višji učinek.
Priporočila, med katerimi ni več represije
Da slovenski sistem ne potrebuje izboljšav, kakršne predlaga del opozicije, je ugotovila tudi obsežna analiza stanja zakonodaje za obravnavo mladoletniške kriminalitete, ki so jo v okviru Sveta Evrope izvedli domači in tuji strokovnjaki. Ti so med drugim pripravili tudi 18 konkretnih priporočil, vendar med njimi ni bilo odpiranja vhodnih vrat mladoletniškega zapora, kot si ga je zamislila NSi. V analizi so namreč ugotovili predvsem to, da so postopki proti mladoletnikom predlogi, da tožilci in sodniki za mladoletnike pri sprejemanju odločitev pogosto nimajo vseh potrebnih informacij o mladoletnikih, ki jih obravnavajo, o njihovih osebnih okoliščinah, posebnih potrebah, družinskih okoliščinah,... Vse to pa je ključno za izbiro najustreznejših ukrepov proti mladoletnikom, ki zagrešijo kazniva dejanja. V veliki večini primerov gre sicer za različne vzgojne oziroma prevzgojne ukrepe.
