Dosedanja državna sekretarka Valentina Prevolnik Rupel na položaj bolnikov v javnem sistemu gleda z očmi ekonomistke, je bilo očitno na včerajšnji predstavitvi pred državnozborskim odborom za zdravstvo. Številke niza z lahkoto, rešitve pa bi med drugim iskala z raznovrstnimi dodatnimi meritvami. Kot ahilova peta načrtov bodoče ministrice se že kaže napovedana prevetritev košarice pravic. Po fiasku z lansko uvedbo neomejenega plačevanja vseh storitev je jasno, da bo treba postaviti prioritete, a bi bilo tvegano tudi izločanje pravic iz javnega zdravstva. V obdobju, ko se bo zaradi zapravljenih priložnosti z začetka vladnega mandata s spremembami mudilo, to velja še toliko bolj. Analizirali smo napovedi bodoče ministrice, ki jo je pristojni odbor včeraj podprl, in ocenili, kam bi lahko takšne spremembe vodile.
1. Večja dostopnost in merjenje izidov zdravljenj
Skrb zbujajoče so zlasti prekoračene dopustne čakalne dobe, je ugotavljala Valentina Prevolnik Rupel in ob tem omenjala tudi neskladja v podatkih. Iz statistik Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je razvidno, da predolgo čaka skoraj vsak drugi bolnik, posebej pa se zatika pri dostopu do prvih pregledov. Mnogi bolniki morajo tako nesorazmerno dolgo čakati že na diagnozo. Ministrica stavi na analizo težav v posameznih strokah, na ugotavljanje verodostojnosti podatkov o čakajočih in vzpostavljanje večje odgovornosti pacientov. Rešitve za boljše zdravstvo vidi še v merjenju izidov zdravljenja in upoštevanju kakovosti dela pri financiranju bolnišnic in drugih izvajalcev. Ne nazadnje bi merila tudi ogljični odtis v javnem sistemu. Te teme so bodoči ministrici blizu, je bilo očitno ob včerajšnji predstavitvi.
2. Reševanje težav z izbiro zdravnika od občine do občine
Število ljudi brez zdravnika narašča tudi letos, je razvidno iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Konec avgusta je bilo v Sloveniji brez osebnega zdravnika 140.838 ljudi, kar je 8898 več kot na zadnji dan lanskega leta. Delež prostih družinskih zdravnikov, ki ne smejo odklanjati dodatnih vpisov pacientov, je med začetkom letošnjega leta in začetkom septembra upadel s slabih enajstih na deset odstotkov. Valentina Prevolnik Rupel je včeraj izpostavila precejšen delež mlajših tujcev med ljudmi brez zdravnika pa tudi delovanje ambulant za neopredeljene paciente in druge oblike nadomestne oskrbe, ki delujejo v javnem sistemu. Pri tem gre tudi za stvar definicije, je relativizirala podatke o množici ljudi brez zdravnika. Težav z dostopom do oskrbe v osnovnem zdravstvu se je treba po njenem opažanju lotiti od občine do občine. Ali bodo v zdravstvenem resorju posegli v prag za odklanjanje vpisov novih pacientov, ob katerem se možnosti izbire osebnega zdravnika krčijo iz leta v leto, ministrska kandidatka včeraj še ni razjasnila.
3. Drugačna košarica pravic
Valentina Prevolnik Rupel načenja eno najzahtevnejših dilem v zdravstvu. S košarico pravic se je ukvarjala že v obdobju Pahorjeve vlade, ko je svetovala takratnemu ministru za zdravje Dorjanu Marušiču. Včeraj se je sicer strinjala, da v Sloveniji obstaja tudi potreba po nenujnih reševalnih prevozih in drugih pravicah, ki so bile doslej pretežno krite prek dopolnilnega zavarovanja. Med njimi je na primer velik del zobne protetike. V kolikšni meri bi take pravice ohranili v času, ko so nekatere druge storitve omejene, se bo treba še odločiti, je dala vedeti. »Temu pravim redefinicija košarice,« je pojasnila ministrska kandidatka. Spomnimo, da so se posegi v pravice že večkrat izkazali za točko, ki razburja prebivalce in neti spore znotraj vladnih koalicij. V obdobju, ko je za vlado že več kot leto mandata in bo treba hiteti, so učinki tovrstnih sprememb še toliko bolj nepredvidljivi.
4. Iskanje trajnejše rešitve pri financiranju
Primanjkljaj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se bo do konca leta po aktualnih ocenah povzpel na dobrih 85 milijonov evrov. Brez 313 milijonov evrov transfernih prihodkov iz državnega proračuna bi bil še višji, so spomnili na ZZZS, kjer ga bodo letos še lahko pokrivali prek presežkov iz pretekih let. Prihodnje leto bi lahko zmanjkalo že blizu pol milijarde evrov. S 35 evri obveznega mesečnega prispevka na prebivalca, ki so ga oblasti odmerile ob ukinjanju dosedanjega dopolnilnega zavarovanja, namreč ne bo mogoče pokriti vseh obveznosti zdravstvene blagajne. Kako bodo v zdravstvenem resorju odgovorili na naraščanje finančne luknje, še ni znano. Končna rešitev, ki bo nadomestila dosedanje dopolnilno zavarovanje, bo glede na napovedi bodoče ministrice med drugim odvisna od dogovorov s finančnim resorjem.
5. Razbremenitev družinskih zdravnikov in učne ambulante
Valentina Prevolnik Rupel vidi kadrovske težave zlasti v pomanjkanju zdravnikov družinske medicine. Te specialiste nameravajo razbremenjevati pri administrativnih opravilih. Ena od napovedanih rešitev so tudi učne ambulante, kjer bodo bolnike obravnavali specializanti. Usmeritve zdravstvenega resorja za prihodnji dve leti, ki jih je septembra predstavljala ravno bodoča ministrica, obetajo še zaposlovanje dodatnih diplomiranih medicinskih sester v ambulantah družinske medicine. Ministrstvo je obenem že prisluhnilo zdravnikom, ki so se zavzemali za večji delež mest na nacionalnem delu razpisa za specializacije; bodočemu specialistu se v tem primeru ni treba vnaprej zavezati posameznemu kraju oziroma delodajalcu. Konkretnih zahtev, ki bi tudi kratkoročno vodile v večjo dostopnost javnega zdravstva za bolnike, pa v načrtih še ni opaziti.
