Poleg televizije smo začeli množično uporabljati pametne telefone, tablice, računalnike, igralne konzole in pametne ure, ki omogočajo dostop do interneta vsak trenutek in skoraj kjer koli. Povečuje se tudi uporaba naprav za navidezno ali razširjeno resničnost, kot so očala z zasloni in tipali. Če so šolarji med počitnicami nove tehnologije uporabljali več kot običajno, je ob vstopu v novo šolsko leto čas, da se posvetijo učenju in nalogam, pametni telefon, tablico ali računalnik pa pustijo ob strani ter jih vzamejo v roke v prostem času. To pa seveda ne pomeni, da zanje porabijo ves prosti čas, temveč je priporočljivo, da starši, ki morajo biti otrokom vzor tudi na področju pametne uporabe različnih zaslonov, otroka nadzorujejo in določijo, koliko časa jim lahko posvetijo.
Prva slovenska nacionalna priporočila
Čeprav so številne oblike uporabe zaslonov lahko koristne, novi vzorci in naraščanje časa uporabe zaslonov med otroki in mladostniki zahtevajo temeljit premislek o časovnih in vsebinskih okvirih, ki še omogočajo koristno in varno uporabo za njihovo zdravje. Obravnavanje te aktualne problematike zahteva poenotene in strokovne usmeritve, opozarjajo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Zato je multidisciplinarna skupina strokovnjakov, ki se pri delu ukvarja z otroki in mladostniki, pripravila prva nacionalna priporočila za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Nastala so na podlagi izsledkov raziskav in soglasja številnih strokovnjakov ter po zgledih smernic iz tujine. Dokument je namenjen predvsem strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki in mladostniki tako v vzgoji, izobraževanju, zdravstvu ali drugih strokovnih službah.
Vpliv zaslonov na razvoj ter zdravje otrok in mladostnikov pa ni odvisen le od časa, preživetega pred zasloni, pomembni so tudi vsebina, ki so ji izpostavljeni, ter namen in način uporabe naprav. Na učinke uporabe zaslonov pomembno vplivajo otrokove oziroma mladostnikove značilnosti, razvojna stopnja, zrelost in okolje – ti lahko pri otroku ali mladostniku ublažijo nekatere škodljive učinke uporabe zaslonov ali pa jih dodatno okrepijo. Mnenja staršev in vzgojiteljev o tem, koliko časa je lahko namenjenega za uporabo zaslonov, se razlikujejo. Starši se sprašujejo, pri kateri starosti naj otroku dovolijo uporabo zaslonov, kakšne naj bodo časovne omejitve, katere vsebine so primerne, kakšen je vpliv časa, preživetega pred zasloni, na razvoj in zdravje otrok in mladostnikov, ob tem pa se jim postavljajo še številna druga vprašanja. Le vsak dvajseti starš se je o tem posvetoval s pediatrom. Starši se srečujejo tudi z vprašanji, pri kateri starosti lahko otrok postane lastnik zaslona, kako nadzorovati uporabo, zmanjšati škodljive vplive in preprečiti raznovrstne zlorabe, razvoj zasvojenosti in problematično uporabo interneta ter kako ukrepati ob morebitnih težavah s pretirano uporabo.
Časovno omejena uporaba zaslonov
Poleg časa, preživetega pred zasloni, sta pomembna vsebina, ta naj bo kakovostna in prilagojena starostnemu obdobju, ter način uporabe. Na NIJZ svetujejo, naj se uporaba zaslonov časovno omeji. Otrok do drugega leta starosti naj ne bo izpostavljen zaslonu, otrokom do petega leta naj se njihova uporaba omeji na manj kot uro na dan v navzočnosti staršev, do devetega leta na največ uro na dan, do 12. leta na največ uro in pol na dan, do 18. leta pa največ dve uri na dan. Pri otrocih z motnjami pozornosti, odstopanji v govorno-jezikovnem razvoju, drugimi razvojno-nevrološkimi motnjami, fotosenzibilno epilepsijo, čezmerno telesno težo ali drugimi specifičnimi težavami naj bo uporaba prilagojena oceni strokovnjaka (pediatra, psihiatra, nevrologa, psihologa ali drugega strokovnjaka), priporočajo. Za preprečevanje razvoja kratkovidnosti in pojava utrujenih oči med dolgotrajno uporabo zaslona svetujejo odmor: po 20 minutah se vsaj za 20 sekund zagledamo vsaj 20 metrov v daljavo. Poleg tega otrokom in mladostnikom svetujejo gibanje na prostem na dnevni svetlobi najmanj dve uri dnevno.
»Imamo čedalje več otrok, ki se pomirjajo v virtualnem svetu, življenje pa je zanje prenaporno,« pravi Miha Kramli, terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Ko smo odvisni od nove tehnologije, ko delamo na primer raziskavo ali seminarsko nalogo, ko otroci pišejo obnovo, skratka, ko delamo kaj koristnega, se možgani organizirajo tako, da doživimo občutek utrujenosti, naveličanosti in potrebo po odmoru, razloži. »Kadar smo zasvojeni z novo tehnologijo, pa možgani ne proizvajajo občutkov, da potrebujemo odklop, ampak je doživljanje čedalje intenzivnejše, posamezniki izgubijo nadzor nad svojim razpoloženjem in čustvi, ker te narekujeta računalniška igra ali družbeno omrežje. Vsebine so programirane tako, da mlade otroške možgane z intenzivnimi zvoki in barvami pomirijo ter jim dajo zadovoljstvo. Ker je zadovoljstvo skrčeno na teh 20 ali 40 centimetrov zaslona, otroci ne čutijo več potrebe, da bi šli ven, na igrišče, na trening. Čedalje več otrok zadovoljstvo doživi v virtualnem svetu, realnega življenja, na primer da je treba v šoli napisati obnovo ali se naučiti pesmico, pa ne zmorejo. Če je otrok fizično aktiven, recimo meče žogo na koš, plava ali kolesari, možgani dobijo dovolj dražljajev, da se nahranijo z resničnim življenjem. Tudi če bo uro ali dve igral igrice, mu to ne bo škodovalo.«
Virtualni svet zamenjuje resničnega
Svetovalne službe nas kličejo iz šol ter nam pošiljajo učence, dijake in tudi študente, ki so popolnoma nefunkcionalni, nadaljuje Kramli. Ne morejo se zbrati, njihove sposobnosti, da jih nekaj zanima ali da bi nekaj končali, upadajo, imajo težave s komunikacijo, higieno. Pravzaprav so pripeti na zaslon in živijo v virtualnem svetu. »V Sloveniji je ta problematika še izrazitejša zato, ker nimamo temeljito organizirane pomoči, premalo je tudi ozaveščanja. Imamo digitalni detoks na Rakitni za mladostnike s takimi težavami, traja pet do šest tednov z možnostjo ponovitve, vendar otrok ali mladostnik, ki je zasvojen z novo tehnologijo, tega problema v omenjenem času ne more rešiti. Organiziranega in celovitega zdravljenja pa nimamo. Po mnenju našega centra in mojih kolegov je v državi okoli 3000 zasvojenih otrok, mladostnikov in študentov, ki so zaradi nepravilne uporabe nove tehnologije povsem nefunkcionalni, otopeli in neambiciozni, zato niti šole ne zmorejo dokončati.«
Nadzor nad uporabo zaslonov pri otrocih je predvsem v rokah staršev, a po besedah Mihe Kramliia so med njimi taki, ki so že sami zasvojeni z novo tehnologijo. Kot opozarja, je treba z otroki komunicirati, tako da starši prepoznajo, da se z otrokom nekaj dogaja, in mu pravočasno pomagajo. Vsekakor pa je treba razvoj otroških možganov pred čezmerno uporabo različnih zaslonov zavarovati tja do dvanajstega leta. »To ni več težava družine ali države, to je civilizacijska težava, ker otroci zaradi pravilnega razvoja možganov ne smejo biti prezgodaj izpostavljeni različnim vsebinam na zaslonih. Že v materinski šoli bi morali starše seznaniti in usposobiti za oblikovanje kulture uporabe nove tehnologije v družini, na državni ravni pa bi morali v centrih za zdravljenje odvisnosti imeti dovolj strokovnjakov, ki bi staršem pomagali pri prepoznavanju teh težav ter otroke in mladostnike usmerjali v bolnišnično zdravljenje, če je to potrebno. Na to kot eden prvih centrov v Evropi, ki se je v javnem zdravstvu začel ukvarjati z nekemičnimi odvisnostmi, opozarjamo že dolga leta.«
Tretjina šolarjev s pametnim telefonom, računalnikom ali tablico
Po podatkih raziskave Mediji in osnovnošolski otroci v Sloveniji iz leta 2016 je imel med slovenskimi otroki, ki so hodili v 1. do 6. razred, televizijo v lastni uporabi vsak šesti, računalnik ali tablico je imela v lastni uporabi več kot tretjina otrok od 1. do 6. razreda osnovne šole, tretjina ima v lastni uporabi aktivni pametni telefon, vsak šesti učenec od 1. do 6. razreda pa ima v lastni uporabi videoigre z zaslonom. Po izsledkih raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji (HBSC), ki je bila izvedena leta 2018, pa je 19,1 odstotka mladostnikov, starih 11, 13, 15 ali 17 let, poročalo, da vsak ali skoraj vsak dan igrajo videoigre, pri čemer jih je na dan, ko so igrali igre, 46,3 odstotka temu namenilo dve do tri ure ali več.
Družinski načrt uporabe zaslonov
Družinski načrt uporabe zaslonov je dober pripomoček pri vzgoji. Pomembno je, da velja za vse družinske člane, ne le za otroke. Obsega naj naslednja pravila: Obroki so čas brez zaslonov. Določena je ura v dnevu, ko vsi družinski člani ugasnejo naprave z zasloni. Dve uri pred spanjem se zaslonov ne uporablja. Televizija ni vklopljena za ozadje, tudi računalniki se po uporabi ugasnejo. Otroci naj zaslone za prostočasne dejavnosti uporabljajo v skupnem prostoru. Noč je namenjena spanju. Pred spanjem in ponoči naj otrok ali mladostnik nima zaslonov v svoji sobi. Določite prostor, kjer vsi družinski zasloni ostanejo čez noč. Večkrat organizirajte dan brez zaslonov.
