Slovenski potrošniki smo to poletje zaužili več ton srbskih breskev in poljskih sliv, obogatenih s pesticidom klorpirifos, s katerim v kmetijstvu zatirajo škodljivce na pridelkih. Ker je zelo škodljiv za zdravje ljudi, zlasti otrok, je njegova uporaba v Evropski uniji od februarja 2020 prepovedana.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava) je konec minulega tedna med obvestili potrošnikom objavila, da so ji iz trgovskega podjetja Spar Slovenija sporočili, da iz prodaje umikajo poljske slive, ker vsebujejo nedovoljen pesticid klorpirifos-etil. S prepovedano kemijo obogatene slive so bile naprodaj od 11. avgusta. To pomeni, da smo jih potrošniki precej že pojedli. Julija letos smo pojedli tudi dobrih sedem ton srbskih breskev, kupljenih prav tako v Sparu, ki so vsebovale isti zdravju škodljiv pesticid, ne da bi nas o tem obvestili vsaj s tritedensko zamudo (toliko časa je minilo od odvzema vzorca do analiznih rezultatov), kot se je zgodilo tokrat. Te breskve ima namreč lahko kdo še vedno doma v obliki kompota, predelane v marmelado, posušene …
Kaj je klorpirifos?
Klorpirifos/klorpirifos-etil in klorpirifos-metil sta insekticida, s katerima v kmetijstvu zatirajo škodljivce na pridelkih, zlasti na sadju in zelenjavi. Ker pa povzročata poškodbe dednega materiala, delujeta toksično na živčni sistem ter imata lahko genotoksične in nevrološke učinke na razvoj otrok, je njuna uporaba v pripravkih za zatiranje škodljivcev v kmetijstvu od februarja 2020 v EU prepovedana. EU je hkrati znižala mejne vrednosti ostankov klorpirifosa in klorpirifos-metila v hrani in krmi na najnižjo raven, ki jo lahko izmerijo analitični laboratoriji. To je 0,01 miligrama na kilogram živila. Živil, v katerih je ta mejna vrednost presežena, na območju EU ne sme biti, ne glede na to, ali v državah zunaj nje klorpirifos še vedno smejo uporabljati.
Tako objave na spletni strani slovenske uprave za varno hrano kot tudi tiste v sistemu hitrega obveščanja RASFF, ki ga je vzpostavila evropska komisija, da bi opozarjala na tveganja, ki izhajajo iz živil ali krme, kažejo, da mnogi proizvajalci in ponudniki hrane in krme te prepovedi ne spoštujejo. Uprava je letos v najmanj enem primeru (breskev iz Srbije) potrošnikom zamolčala, da so odkrili živilo s preseženimi mejnimi vrednostmi klorpirifosa, štirikrat pa je informacijo o odpoklicu živila zaradi vsebnosti tega strupa vendarle »obesila« na svojo spletno stran, namenjeno potrošnikom. Nazadnje 1. septembra, ko je sporočila, da so s klorpirifosom onesnažene tudi slive iz Poljske, ki jih je Spar prodajal v kilogramski plastični posodici pod trgovsko znamko S Budget. »Potrošniki, ki so kupili neskladne slive in jih še hranijo doma, naj jih ne uporabijo in zaužijejo, ampak jih vrnejo na mesto prodaje,« poziva uprava za varno hrano, ki je zaradi klorpirifosa v julijski pošiljki srbskih breskev poostrila nadzor nad uvozom iz tretjih držav. »Prve tri pošiljke vsakega od srbskih dobaviteljev bodo stale do prejema analiznega poročila,« je napovedala Nadja Škrk, vodja sektorja za nadzor hrane na upravi.
Kaj pa ocena tveganja?
Žal uprava tega ni storila julija letos, ko je v srbskih breskvah odkrila povečano vsebnost pesticida klorpirifos, a jih kljub temu ni umaknila iz prodaje niti ni o tem obvestila potrošnikov, čeprav je znano, da je Srbija lani dovolila izredno uporabo tega pesticida. Resda le pri pridelavi sladkorne pese, vendar so ga nekatere države v zadnjih dveh letih odkrile tudi v srbskih slivah, breskvah, nektarinah, svežih kumarah, peteršilju … Med temi državami je bila tudi Slovenija, ki je avgusta 2022 v EU prepovedani insekticid klorpirifos odkrila v srbskih breskvah, jeseni istega leta pa tudi v svežih kumarah. Takrat je potrošnike o tem obvestila 10. oktobra, kumare pa so bile v prodaji med 7. in 20. septembrom 2022.
Ker od odvzema vzorca do analiznih rezultatov minejo povprečno trije tedni, čeprav bi lahko ta čas skrajšali na tri do štiri dni, lahko uprava, da bi zavarovala zdravje potrošnikov, pošiljko do prejema rezultatov zadrži. Pogoj za to je, da zna pravilno oceniti tveganje, ki v primeru Srbije nedvomno obstaja. Kot smo že zapisali, je Slovenija lani nevarni klorpirifos odkrila v srbskih breskvah (enako tudi Romunija) in svežih kumarah. V svežih kumarah iz Srbije ga je lani potrdila tudi Hrvaška, ki ga je (prav tako Finska) leta 2021 ugotovila tudi v posušenem peteršilju iz Srbije, pred dnevi pa je Hrvaška zaradi klorpirifosa uničila tudi pošiljko svežih sliv iz te države.
Največ spornih turških živil odkrije Bolgarija
Razloga za brezpogojno zaupanje srbskim pridelovalcem hrane torej ni. Pa ne le srbskim. Pesticid, ki je v EU prepovedan že tri leta in pol, očitno še naprej veselo uporabljajo tudi v državah članicah EU, ne le v tretjih državah, ki te prepovedi niso vpeljale. Iz objav v evropskem sistemu hitrega obveščanja RASFF izhaja, da je bilo v letošnjih prvih osmih mesecih 180 naznanil o odkritju klorpirifosa ali klorpirifos-metila v živilih. Četrtina se jih nanaša na živila iz Turčije. Tam insekticida klorpirifos uporabljajo na domala vsem: mandarinah, limonah, pomarančah, granatnih jabolkih, grenivkah, češnjah, papriki, kutinah, paradižniku, korenju … V preteklosti je bilo še slabše, saj se je leta 2022 kar 54 odstotkov vseh prijav ostankov tega pesticida v živilih nanašalo na tista iz Turčije. Večino vseh obvestil v povezavi s Turčijo o spornih živilih, ki vsebujejo ostanke klorpirifosa, je v sistem RASFF oddala soseda Bolgarija. Eno je letos prispevala tudi Slovenija. Nanašalo se je na paradižnik. Dodajmo, da je Slovenija po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) v prvih šestih mesecih tega leta iz Turčije uvozila blizu 600 ton zelenjave (daleč največ paradižnika in svežih vrtnin) in okoli 324 ton sadja, zlasti mandarin, lubenic, suhega sadja, limon, marelic …
Veliko tveganje glede morebitnih ostankov klorpirifosa predstavljajo tudi živila, ki izvirajo iz Indije. To zlasti velja za začimbe in riž. Objave v sistemu RASFF kažejo, da sta z ostanki klorpirifosa velikokrat obogatena tudi sadje (dateljni, pomaranče in mandarine) in zelenjava iz Egipta, od koder smo po Sursovih podatkih v prvi polovici leta uvozili dobrih 8400 ton sadja. Po količini močno izstopajo pomaranče in grozdje, sledijo mandarine. Še veliko več, skoraj 47.000 ton, je iz Egipta prišlo zelenjave, od tega blizu 39.000 ton krompirja.
Pšenica je polna klorpirifosa
Ostanke nevarnega klorpirifosa pogosto vsebujejo tudi pakistanski riž, prav tako banane iz Ekvadorja in poljščine iz Ukrajine. Te budno nadzoruje Poljska, ki klorpirifos največkrat odkrije v ukrajinski pšenici ter sončničnem in sojinem olju. Objave v sistemu hitrega obveščanja RASFF kažejo, da škodljivce na pšenici s pripravki iz klorpirifosa, ki so v državah EU prepovedani, še vedno zatirajo tudi nekatere njene članice. To so Madžarska, Češka, Slovaška in Francija. Javno objavljeni rezultati laboratorijskih analiz kažejo, da je klorpirifos priljubljen tudi v Španiji. Odkrili so ga v njihovih mandarinah, pomarančah, koruzi za pokovko, oreščkih, listih karija … Klorpirifos je doma tudi na Poljskem (letos so ga potrdili v njihovih zamrznjenih cvetovih brokolija in v zamrznjenem črnem ribezu, v korenasti zelenjavi pastinak …). Slovenija je po navedbah Sursa do konca letošnjega junija iz te države uvozila okoli 2691 ton sadja (od tega 2150 ton jabolk), podatkov o uvozu poljskih sliv, v katerih so nedavno odkrili ostanke prepovedanega klorpirifosa, pa še ni. Še več kot sadja smo iz Poljske v prvih šestih mesecih uvozili zelenjave – dobrih 3200 ton. Prevladovali so korenje, zamrznjene vrtnine, kapusnice …
