Ureditev nabav v zdravstvu je bila ena od temeljnih predvolilnih obljub Gibanja Svoboda in Danijela Bešiča Loredana. Ortopedskega kirurga se je še iz časov Iniciative zdravnikov, v kateri je pred desetletjem sodeloval s kirurgom Erikom Brecljem, držal sloves borca proti korupciji pri naročanju. Leta 2016 je skupaj z Brecljem, danes vodjo strateškega sveta za zdravstvo, pomagal pri analiziranju sistema nabav v okviru projekta TV Slovenija EkstraVisor. Projekt je obsegal 15 skupin blaga, prikazal je mrežo dobaviteljskih podjetij in razkril precejšnje razlike v cenah blaga, ki so ga v javnem zdravstvu v pretežni meri kupovali preko domačih posrednikov. Letošnje ugotovitve o razmerah pri naročanju še vedno razkrivajo hud nered.
Stavili na centralizirano naročanje
V koalicijski pogodbi so vladne stranke lani izpostavile, da zagovarjajo centralizirano naročanje zdravstvenega materiala. »Rešitev za trenutni sistem vidimo v uvedbi enovitega sistema bodisi na nacionalni bodisi regionalni ravni,« so zapisale v pogodbi. Cilj bi bil v obeh primerih enak, so poudarili: transparenten in učinkovit model nabave medicinskega materiala, opreme in zdravil. Ugotavljali so tudi, da bi v Sloveniji potrebovali nov centralni register o referenčnih cenah zdravstvenega materiala in opreme ter da bi bilo treba okrepiti nadzor nad izvajanjem skupnih javnih naročil.
»Naša ekipa bi rada razbila tabu, da se v zdravstvu ne da nič spremeniti, da je zdravstveni sistem nedotakljiv,« je Danijel Bešič Lordan izpostavil dan po zmagi na državnozborskih volitvah in napovedal, da bo v letu dni spremenil nabave v zdravstvu. Dober mesec kasneje je kot ministrski kandidat v državnem zboru ugotavljal, da referenčnih cen zaenkrat ni. Povedal je tudi, da nameravajo to področje sprva urediti prek urada za nadzor in kakovost, kasneje pa naj bi ga prevzela novoustanovljena agencija. »To, kar se šteje kot centralno naročanje, lahko razumete tudi kot to, da bodo regionalne izpostave, kjer se bo točno vedelo, kaj katera regija potrebuje,« je napovedal.
Kot minister je nato vzpostavil nov urad za nadzor, kakovost in nabave v zdravstvu, vodenje urada je prevzel nekdanji minister za zdravje Aleš Šabeder. O konkretnih ukrepih za reformiranje naročanja je bilo redko kaj slišati. Primat je imela zamenjava direktorjev bolnišnic, dan pred odstopom Bešiča Loredana je Šabeder odžagal direktorja UKC Maribor Antona Crnjaca, ki ga bo zamenjal član Gibanja Svoboda Vojko Flis.
Po letu mandata novo priporočilo o enotnem sistemu
Vrnimo se k nabavam. Minuli teden – dobro leto po koalicijskih zavezah k spremembam in dva dni pred odstopno izjavo Danijela Bešiča Loredana – je protikorupcijska komisija opozorila na nedosledno centralizacijo javnih naročil. Ministrstvu za zdravje je priporočila vzpostavitev enotnega sistema nabav in razmislek o uvedbi nacionalne revizijske službe. Na ministrstvu so v četrtek napovedali, da bodo priporočila upoštevali pri pripravi prihodnjih ukrepov. V pripravi je predlog platforme za transparentno in učinkovito nabavo, so nam sporočili. In dodali, da so začeli voditi skupna javna naročila, pri čemer so izpostavili so naročanje drage medicinske opreme in naprav za magnetno resonanco.
Spomnimo, da je ministrstvo za zdravje skoraj 40-milijonski nakup naprav za magnetno resonanco marca ustavilo zaradi domnevnega favoriziranja enega od dobaviteljev medicinske opreme. Kasneje so odpustili Smiljana Mekicarja, ki je bil na ministrstvu pristojen za pripravo razpisa. Mekicar je zanikal, da bi ravnal koruptivno ali prilagajal tehnične specifikacije. Ministrstvo je po ustavitvi prvega objavilo nov razpis.
O korenitih spremembah pa (skoraj) nič
Dobaviteljem zdravstvene in medicinske opreme gre še vedno zelo dobro. Po poročanju portala Necenzurirano je sedemdeset največjih dobaviteljev javnega zdravstva, za katere so že znani rezultati poslovanja v lanskem letu, prihodke povečalo za več kot osem odstotkov, na skupaj 1,8 milijarde evrov, kar je največ doslej. Njihov čisti dobiček je skupno znašal skoraj 70 milijonov evrov. Znesek presega izgubo oziroma primanjkljaj, ki so ga v tem obdobju ustvarili klinična centra in vse bolnišnice skupaj. Interexport je na primer ustvaril 54 milijonov evrov prihodkov in 2,8 milijona evrov dobička. Siemens Healthcare, ki je v lasti nemškega velikana, je ustvaril okoli 16 milijonov evrov prihodkov, skoraj tretjino več kot leta 2021, in podvojil dobiček na slaba dva milijona evrov. Po poročanju portala Necenzurirano je ministrstvo za zdravje razpis za nakup naprav za magnetno resonanco ustavilo prav zaradi domnevnega favoriziranja Siemensa. Podjetje Interpart je ustvarilo 3,5 milijona evrov prihodkov, praktično vse na račun javnih zavodov, je poročal portal.
Ugotovitve protikorupcijske komisije sicer niso bile prvo letošnje opozorilo o neredu pri naročanju v zdravstvu. Revizija poslov UKC Ljubljana je pokazala na drobljenje naročil, nejasne metode izračuna njihovih vrednosti, oddajanje naročil po objavljenem zakonskem roku in manjkajoče izjave o lastniških strukturah. Revizija je pokazala tudi na povezave med dobaviteljskimi podjetji in nekaterimi zaposlenimi v bolnišnici. V marsikaterem primeru bi težko govorili o konkurenci med ponudniki, je še mogoče razbrati iz revizije poslov ljubljanskega UKC z dobavitelji v letih 2019–2022. Opravilo jo je podjetje Ernst & Young. Vlada ima nalogo, da na področjih s sistemskimi nepravilnostmi uvede zakon, je takrat ugotavljal Bešič Loredan. Podrobnosti o spremembah, ki jih na ministrstvu zdaj obljubljajo tudi po opozorilih protikorupcijske komisije, še niso znane.
