Direktor ljutomerskega zdravstvenega doma Boštjan Pihlar ugotavlja, da je sicer že jasno, da je bila informacija o spreminjanju mreže posplošena, saj ne gre za ukinjanje nujne pomoči, ampak le dežurnih služb, tako da bi ostali brez zdravnika ponoči in konec tedna. Predstavniki njihovega doma so že imeli priložnost, da se o tem pogovorijo na ministrstvu za zdravje. Prejšnji teden teden so jim tam - sestanek je bil načrtovan že prej, a ne zaradi ukinitve - zagotovili, da je prišel v javnost le prvi predlog delovne skupine, o katerem se bodo pogovarjali, usklajevali in iskali dogovore z lokalnimi skupnostmi.

»Argumenti za spremembe pri nas ne držijo, nimamo kadrovskih težav, imamo mlade zdravnike, ki uspevajo obvladovati svoje ambulante in urgentno dejavnost. Ekipa zdravnikov je popolna, v ozadju sta dva specializanta, tudi dva štipendista, v preteklih letih smo se z lokalno skupnostjo trudili, da smo zagotovili osebje, tudi infrastrukturo imamo, tako rekoč nov urgentni center,« našteva Pihlar.

Dodaja pa, da si preprosto ne morejo predstavljati, da bi izgubili to, kar normalno deluje. Po njegovem mnenju se vlada reševanja zdravstvenega sistema ni lotila na pravi način in na pravem mestu. »Naredili bomo vse, da pri nas sprememb ne bo,« je še povedal.

Upajo, da bo prevladal razum

Še bolj odločna je ljutomerska županja Olga Karba. »Vztrajamo, da se nujna medicinska pomoč ohrani, želimo, da imajo naši ljudje ustrezno zdravstveno oskrbo, torej 24 ur na dan, imamo profesionalno strokovno ekipo nujne medicinske pomoči in si sploh ne predstavljamo, da bi jo ukinili,« je poudarila.

Po njenih besedah naj bi predstavniki njihovega zdravstvenega doma na ministrstvu zelo dobro argumentirali, zakaj je treba nujno medicinsko pomoč ohraniti, in da naj se tisto, kar je dobro, ohranja. »Pri tem bomo vztrajali, tudi občani kličejo in to zahtevajo,« je še povedala županja in dodala, da navsezadnje ni brez pretiravanja mogoče reči, da bi ob vztrajanju ukinitve v Ljutomeru, kjer je bil pred dobrimi 150 leti prvi slovenski tabor, spet organizirali tabor. Ker da si državljani zaslužimo dostojno življenje in da poskrbijo za naše zdravje.

Tudi župan občine Ormož Danijel Vrbnjak je prepričan, da je tak načrt nedopusten. »Če bomo izbirali med ekonomijo in zdravjem ljudi, se bomo najbrž odločili za zdravje,« je odločen. Pojasnjuje, da imajo pri njih tudi nekaj prehodov migrantov, ki jih po potrebi napotijo v zdravstveni dom. »Za nas bi bila to velika izguba, verjamem, da bo prevladal razum, sicer pa je bilo o tem govora že leta 2015, a je potem ideja propadla,« je še povedal Vrbnjak.

Tudi strokovni vodja ormoškega zdravstvenega doma Goran Hekić in direktorica Vlasta Zupanič Domajnko spominjata na začetek reorganizacije nujne medicinske pomoči leta 2015, pri čemer pa je njihov okoliš vključujoči urgentni center Ptuj za nekaj let zastal. »Imamo sistem, ki za naše uporabnike preverjeno deluje, pacienti so v sklopu nujne medicinske pomoči obravnavani pravočasno in ustrezno, oprema je posodobljena, velika večina pacientov je oskrbljenih, le redko bremenimo bolnišnici na Ptuju in v Murski Soboti,« naštevata direktorica in strokovni vodja.

Ukinitev dežurstev bi pomenilo znižanje standarda

Ministrstvo je ob nadzoru v Ormožu leta 2019 ugotovilo, da zagotavljajo ustrezno usposobljen kader in imajo primerno opremo. V zadnjih letih so razširili mrežo družinskih zdravnikov s sedem na devet, šest zdravnikov z ormoškega območja in dva gostujoča z UKC Maribor pa se vključujejo v njihovo urgentno in v dežurno službo, navajajo v zdravstvenem domu.

Ob tem upajo, da so na ministrstvu spoznali posebnost obmejnega ormoškega območja tako zaradi migrantov kot oddaljenih krajev, iz katerih je tudi 70 kilometrov do Maribora, kamor morajo po primarni oskrbi prepeljati nekatere bolnike. Daljši odzivni čas zdravnika pomeni tiste odločujoče minute, ki so na koncu zelo pomembne za pacienta, še dodajajo v ormoškem zdravstvenem domu.

Enako stališče imajo po besedah nove županje Urške Mauko Tuš v občini Gornja Radgona. »Ostajamo pri stališču iz leta 2015, ko so vse občine na našem območju jasno sporočile, da nikakor ne pristajajo na krčenje nujne medicinske pomoči,« opozarja županja. Da bi ukinitev dežurstev - čeprav uradnega predloga o tem seveda nimajo - pomenilo znižanje standarda, pa je prepričan tudi lenarški župan Janez Kramberger.

Tudi na  Dolenjskem in v Beli Krajini proti predlogu krčenja nujne medinske pomoči

Proti morebitnemu krčenju nujne medinske pomoči so tudi v Krškem, občinah Mirnske doline in Metliki. Ponovitev zgodbe iz leta 2015, ko je bil prvi poskus takšne ukinitve, ga je negativno presenetila, se je za STA odzval novi krški župan Janez Kerin. Presenečen je tudi, da je do takšnega poskusa vnovič prišlo zdaj, ko je Krško dobilo status mestne občine. Opozoril je, da v Krškem, ki je del pomembnega posavskega energetskega bazena, nujno medicinsko pomoč potrebujejo tudi zaradi prisotnosti jedrske elektrarne. Če ne drugače pa tudi zaradi 26.000 prebivalcev, ki imajo najbližjo bolnišnico na razpolago šele v sosednji brežiški občini. Sicer pa bodo v Krškem storili vse, da tamkajšnjo nujno medicinsko pomoč obdržijo, je še napovedal Kerin.

Morebitni reorganizaciji nujne medinske službe nasprotujejo tudi v dolenjskih občinah Mirna, Trebnje, Šentrupert in Mokronog-Trebelno, soustanoviteljicah Zdravstvenega doma Trebnje. Mirnski župan Dušan Skerbiš, ki predseduje svetu ustanoviteljic tega javnega zavoda, je opozoril, da bi v primeru ukinitve tovrstne pomoči v Trebnjem brez dežurnega zdravnika ostalo več kot 22.000 prebivalcev občin Mirnske doline.

»V naših štirih občinah nasprotujemo predlogu, ki se je pojavil v medijih. Na ta način bi odmaknili nujno potrebno zdravstveno službo od ruralnega območja, od ljudi in ranljivih oseb, ki jim daljše čakanje na zdravnika lahko bistveno poslabša zdravstveno stanje ali vodi celo v smrt,« je poudaril.

Na podeželju bi ob uveljavitvi tega predloga spet izgubili možnost enake obravnave. V obdobju, ko se v državi poudarjajo decentralizacija in enake možnosti, pa gre za ukrep vnovične centralizacije, ki njihove občane postavlja v neenakopraven položaj, je ocenil mirnski župan. »Anomalije v zdravstvu, pomanjkanje zdravnikov in druge težave je treba reševati drugače, ne s predlagano reorganizacijo, ki bo bistveno poslabšala dostopnost do zdravnika v trenutkih, ko šteje čisto vsaka minuta,« je v imenu županov občin Mirnske doline dejal Skerbiš.

Najbolj naj bi bili prikrajšani bolniki v odročnih krajih

Podobno sodijo v belokranjski Metliki. Tamkajšnja županja Martina Legan Janžekovič opozarja, da bodo, če bo predlog obveljal, najbolj prikrajšani bolniki v odročnih krajih. Na morebitno centralizacijo zdravstvenega sistema pa ne bodo pristali, je dodala. Kot lokalna skupnost bodo storili vse, da do tega ne pride. Če ne drugače, tudi s civilno nepokorščino. Ker vsi plačujejo zdravstveno zavarovanje, pa so upravičeni do enako kakovostne nujne zdravstvene oskrbe, je še poudarila nova metliška županja.

Direktorica Zdravstvenega doma Metlika Duška Vukšinič je dodala, da ukinjati nekaj, kar deluje preverjeno dobro, ni v redu. Če bi v Metliki ukinili ambulanto nujne medinske pomoči (NMP), in ponoči ter ob koncu tedna ostali brez dežurnega zdravnika, bi to najbolj občutili v najbolj oddaljenih vaseh ob hrvaški meji oziroma na že tako demografsko ogroženem območju, reševalni oz. čas posredovanja pa bi se več kot podvojil.

Predlog reorganizacije mreže NMP, ki ga je pridobila tudi STA, so pripravili v delovni skupini ministrstva za zdravje. Po predlogu bi med drugim na terenske intervencije zdravniki prihajali le iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci pa tudi iz drugih zdravstvenih domov. Ob tem bi v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali satelitski urgentni centri, ukinili urgentne ambulante, bi pa v teh krajih ob delavnikih med 7. in 20. uro delovale akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante.