Predsednik vlade Robert Golob je junija nazadnje javno ugotavljal, da bo treba razrešiti vprašanje primernega financiranja občin. »Imamo iskren namen, da najdemo rešitve, s katerimi bomo na koncu vsi zadovoljni, najbolj pa naši ljudje, ki bodo od tega imeli največ,« je dejal. Korenite spremembe je napovedala tudi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Nekatere občine namreč verjetno prejmejo preveč, druge pa premalo denarja za naloge, ki jih opravljajo. Zato je napovedala, da bodo še letos skušali najti sistemsko rešitev, ki bi vzpostavila pravično pokrivanje stroškov občin.
Po torkovem sestanku predstavnikov občinskih združenj z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem in ministrico Sanjo Ajanović Hovnik je bilo jasno, da vlada (še) ni pripravila napovedanih rešitev. Razkol med ponudbo vlade in pričakovanji predstavnikov občin se je kvečjemu poglobil. »Na sestanku je vsaka stran predstavila svoja izhodišča in pričakovanja. Kljub temu da sta obe strani podali približevalne predloge, so bile razlike med predlogi še prevelike in dogovora ni bilo mogoče skleniti,« je po sestanku sporočila Skupnost občin Slovenije. Za pogajalski skupini sprejemljivo višino povprečnine za leti 2024 in 2025 naj bi določili prihodnji teden.
Verjetnost dogovora je minimalna glede na dogajanje na pogajanjih. Finančni minister je namreč po informacijah, ki jih je pridobil Dnevnik, napovedal, da bo predlog proračuna za leto 2024 vsem resorjem in drugim porabnikom proračuna zmanjšal razpoložljiva sredstva v povprečju za kar pet odstotkov.
Zaradi upoštevanja fiskalnega pravila in stroškov sanacije po poplavah bi morale tudi občine zmanjšati svojo porabo, je prepričan Klemen Boštjančič. Kljub temu jim vlada ne bo zmanjšala povprečnine za pet odstotkov, temveč se bo dobronamerno strinjala, da ostane enaka kot letos: 700 evrov. Pri tem je minister še ošvrknil župane z oceno, da imajo še veliko manevrskega prostor pri povečanju prihodkov občin z dvigom nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ).
Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je zatem ugotavljala, da so nekatere občine zmagovalke obstoječega sistema financiranja, saj prejmejo preveč sredstev glede na obseg zakonskih nalog. Približno 40 občin pa je podfinanciranih. Zato je treba vzpostaviti sistem, ki bi k tem občinam prerazporedil dodatna sredstva.
Skupnost občin Slovenije (SOS) že več let opozarja na rast stroškov za izvajanje zakonskih nalog. Leta 2020 so znašali 1,33 milijarde evrov, kar je zneslo 650 evrov na prebivalca, lani pa so znašali že 1,48 milijarde evrov oziroma 726 evrov na prebivalca. Kronično podfinancirane so predvsem mestne občine. Mestni občini Ljubljana je lanska povprečnina pokrila približno 77 odstotkov stroškov zakonskih nalog. Del razlike pokrije s sredstvi, ki ji pripadajo po zakonu o glavnem mestu.
V absolutnem znesku je zato najbolj oškodovana Mestna občina Maribor, ki s povprečnino pokrije le približno 70 odstotkov potrebnih sredstev za financiranje nalog, ki jih mora opravljati po diktatu države. Župan Saša Arsenovič dosledno opozarja na krivično formulo in prenizko povprečnino, ko meščanom utemeljuje, zakaj občina nekaterih svojih projektov – denimo prenove Lenta – ne zmore izpeljati do konca, izvedbe drugih naložb pa premika ali razvleče v prihodnost.
Čeprav je dobil več, se je primanjkljaj poglobil
Mariborski letni primanjkljaj iz naslova povprečnine se je v minulih letih gibal okoli 20 milijonov evrov, letos je zrasel na skoraj 28 milijonov, čeprav je iz naslova višje povprečnine prejel dodatnih 4,5 milijona evrov. Vendar je vlada sočasno naložila občinam nove naloge, kar je delovanje Mestne občine Maribor podražilo za 12 milijonov evrov. Primanjkljaj je poplačala z nadomestilom za stavbno zemljišče (NUSZ) in s prihodki od prodaje občinskih stanovanj, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč.
Vlada je letošnjo povprečnino povečala za 53 evrov, na 700 evrov. Zadovoljstvo v občinskih združenjih je bilo kratke sape. Že februarja so začeli terjati dvig povprečnine, in sicer zaradi draginje in zvišanja plač javnih uslužbencev. Dvig plač je finančno prizadel še zlasti mestne občine; zgolj povišice pomočnic vzgojiteljic so jih stale dodatnih šest milijonov evrov na leto, so izračunali v Združenju mestnih občin Slovenije.
Golob je dvigu povprečnine doslej vztrajno nasprotoval in obljubljal, da bodo s podražitvami povezane povečane stroške občin kompenzirali posamezno, glede na izračune. Junija je še ocenil, da ima več kot dovolj časa, da v proračunu za prihodnje leto uredi vprašanje povprečnin in poišče sistemsko rešitev za pravično poplačilo stroškov občin. Napovedi doslej ni udejanjil.
V začetku septembra so predstavniki združenj občin vladi predlagali, da bi se povprečnina s sedanjih 700 evrov prihodnje leto dvignila na slabih 800 evrov, v letu 2025 pa naj bi znašala 815 evrov. Po torkovem nastopu Boštjančiča in Ajanović-Hovnikove so pripravili približevalni predlog: povprečnina bi za leto 2024 znašala 773 evrov, 50 milijonov evrov pa bi se razdelilo med podfinancirane občine glede na njihovo obremenjenost s stroški plač. Ponudba ministrice in ministra ni prepričala.
Kot udarec v trebuh
Pristop vladnih pogajalcev je moral učinkovati kot udarec v želodec. »Na torkovem sestanku sicer nisem bil prisoten, a najbrž imate prav,« pravi predsednik SOS in kočevski župan Vladimir Prebilič. »Res je, da se pogajanja nadaljujejo in ni nič dokončnega. Vendar se poglablja vtis, da vlada pozablja, da so občani obenem tudi prebivalci Slovenije.« Če bo vlada vztrajala pri nespremenjeni povprečnini, bo poglabljala finančno stisko občin in zniževala njihov investicijski potencial. »V krizi je treba investirati, ne varčevati,« je opozoril Prebilič, ki se ne strinja z argumentom ministra Boštjančiča, da naj si občine pokrijejo primanjkljaj z dvigom NUSZ. »Po tej logiki bi lahko ministru predlagal dvig DDV. Res potrebujemo takšen dialog?« se sprašuje.
.
