Proces poteka v skladu s pričakovanji: ker so propadli poskusi sklenitve dogovora o višji povprečnini v letih 2024 in 2025 – minister za finance Klemen Boštjančič je zavrnil vse ponujene kompromisne predloge – bodo župani poskušali v državnem zboru izpogajati pravično plačilo za izvajanje zakonsko določenih nalog. Državni zbor je občinska združenja že pozval, naj podajo predloge sprememb na predlog proračunov za leti 2024 in 2025. Pozivu sta sledili dve. Iz njunih predlogov je razvidno, da so si izvoljeni zastopniki lokalnih skupnosti neenotni v tem, kako naj država v prihodnje financira izvajanje zakonsko določenih nalog. Izrazito drugačen pristop imajo predvsem mestne občine, ki so najbolj podfinancirane.
Spomnimo: pogajalska skupina, ki jo je vodil minister Boštjančič, je zavračala vse scenarije, po katerih bi se povprečnina, ki zdaj znaša 700 evrov, dvignila. Po ministrovih besedah država nima denarja za dvig, ker varčuje za zagotovitev sredstev za sanacijo infrastrukture zaradi poplav in plazov. Skupnost občin Slovenije je poslancem zdaj predlagala dvig povprečnine na 750 evrov, za pokrivanje nesorazmerij bi država namenila še dodatnih 45 milijonov evrov. Paket zvišanja povprečnine je ovrednoten na okoli 100 milijonov evrov na leto.
Predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS), kočevski župan Vladimir Prebilič, je v sredo zopet sestankoval z ministrom Boštjančičem. »Imela sva iskren in konstruktiven pogovor. Prepričan sem, da se naša stališča vendarle približujejo,« je dejal. Z njim bi se rad znova srečal.
V mestnih občinah še upajo na dogovor z Golobom
Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) ni vložilo amandmaja. Namesto tega je poslalo svoj predlog predsedniku vlade Robertu Golobu, v upanju, da jim bo vendarle uspelo skleniti dogovor. V skladu s predlogom bi povprečnino dvignili s 700 na 730 evrov, obenem bi država zagotovila 70 milijonov evrov za dodatno financiranje občin, katerih stroški izvajanja zakonsko določenih nalog presegajo sredstva, ki jih prejmejo iz naslova povprečnine. »Od vlade pričakujemo vsaj to, da se do našega predloga opredeli,« pravi velenjski župan in predsednik združenja Peter Dermol. »Ne nazadnje je vlada že ugotavljala, da so velike razlike med občinami, in je tudi že pokazala interes, da se te razlike zmanjšajo.«
Mestne občine so v obstoječem sistemu financiranja lokalne samouprave najbolj oškodovane. Izračun primerne porabe namreč ne upošteva, da izvajajo nadpovprečen obseg javnih storitev in imajo zato tudi večje število javnih uslužbencev ter posledično višje stroške dela. Povprečnina jim je lani pokrila od 66 odstotkov (Velenje) do 95 odstotkov (Novo mesto) stroškov izvajanja zakonsko določenih nalog. Vsako leto morajo mestne občine zagotoviti skupaj od 100 do 150 milijonov evrov sredstev za pokritje primanjkljaja iz naslova povprečnin. Trend narašča. Najbolj kritične so razmere v Mariboru. Če se povprečnina ne bo dvignila, bo prihodnje leto razkorak znašal že 34 milijonov evrov, je opomnil župan Saša Arsenovič.
Nasprotujejo posebni obravnavi podfinanciranih
Združenje občin Slovenije ima nasproten pristop. »Ne podpiramo zamisli, po katerih bi določene občine prejemale še neki dodatni pavšal, saj bi takšna rešitev štrlela iz obstoječega sistema financiranja,« pravi Robert Smrdelj, župan Pivke in predsednik ZOS. V amandmaju zato predlagajo zgolj dvig povprečnine, in sicer na 763 evrov. »Naša želja je sestati se s predsednikom vlade in mu pojasniti posledice, če bi povprečnina ostala nespremenjena,« pravi Smrdelj. »Mora se zavedati, v kaj se spušča s takšno škodljivo politično odločitvijo.«
V začetku septembra so predstavniki združenj občin imeli enoten predlog: povprečnina naj se prihodnje leto dvigne na slabih 800 evrov, v letu 2025 naj bi znašala 815 evrov. Ko je Boštjančič predlog zavrnil, so predlagali približevalnega: povprečnina bi za leto 2024 znašala 773 evrov, 50 milijonov evrov bi se razdelilo med podfinancirane občine glede na njihovo obremenjenost s stroški plač. Tudi to rešitev je vladna pogajalska skupina zavrnila.
Se bodo nazadnje župani in županje sprli med seboj? »Zastavljena pot vsekakor ni najboljša,« je kritičen Prebilič. »Treba je upoštevati, da niso vse občine v istem položaju. Sočasno moramo stopiti tudi v čevlje vlade. Če ne bomo iskali kompromisa, se nam bo to vrnilo kot bumerang in bomo na koncu vsi slabe volje.«
