Po večmesečnih pogajanjih je predstavnikom lokalnih skupnosti vendarle uspelo skleniti dogovor s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem in predsednikom vlade Robertom Golobom. Vlada bo povprečnino v letih 2024 in 2025 dvignila s 700 na 725 evrov. Med občine bo prihodnje leto razdelila še dodatnih 20 milijonov evrov, v letu 2025 pa 34 milijonov evrov, je sporočila vlada.
»Tako bomo dosegli dvoje,« je sprejeto rešitev pohvalil premier Robert Golob. »V enem delu bomo zajeli dvig stroškov, ki jih imajo občine, na drugi strani pa začeli delati za izravnavo, saj nimajo vse občine enakih bremen oziroma enakih storitev za državljanke in državljane. S tem kompromisom nihče ni čisto povsem zadovoljen, ampak takšni so najboljši kompromisi.«
Letošnji prihodki iz povprečnin 43 občinam ne pokrijejo stroškov izvajanja zakonsko določenih nalog. V tej skupini so vse mestne občine. Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) je zato predlagalo, da bi država zagotovila dodatni denar vsem tistim, ki jih obstoječi sistem oškoduje.
Dodaten denar tudi
za zadostno financirane
V skladu s kompromisno rešitvijo se bo med občine razdelilo dodatnih 20 milijonov evrov v letu 2024. Te vsote si ne bodo razdelile zgolj »podhranjene« občine. Dodaten denar bodo namreč prejele vse občine, ki imajo zaposlene v javnih občinskih zavodih. Razdelitev sredstev bo odvisna zgolj od enega kriterija, in sicer od deleža vsote plač zaposlenih v javnih zavodih v prihodku, ki ga občine prejmejo iz povprečnine.
»Ta kriterij smo izbrali zato, ker občine nimajo vpliva na dvig plač v javnem sektorju,« pojasnjuje Vladimir Prebilič, kočevski župan in predsednik SOS, ki je predlagala formulo razdelitve. »Pravično je, da dobijo več tiste občine, ki imajo več zaposlenih v javnih zavodih.«
Župani se niso hoteli spreti
Zaradi tega bodo več dobile tudi tiste, katerih prihodek iz povprečnine že dosega ali celo presega strošek izvajanja zakonskih nalog. V bodoče bodo še bolje finančno prehranjene. Zakaj dodatnega denarja ne dobijo le tiste, ki jih obstoječi sistem oškoduje? »Župani nočemo v konfrontacijo, nočemo se skregati,« odgovarja Prebilič. »Ključen je sprejeti dogovor z ministrstvom za finance, v skladu s katerim se bomo v prihodnjem letu zakopali v drobovje teh izdatkov in ugotavljali, ali je mogoče nekatere občinske zavode bolje upravljati. Dejstvo je, da vsi ne poslujejo racionalno. Te argumente bo treba dati na mizo, kar marsikomu ne bo všeč.«
Kaj to pomeni? Bodo na finančnem ministrstvu, za ponazoritev, ugotavljali, ali imata ljubljansko in mariborsko lutkovno gledališče dovolj ali preveč lutkarjev? »Nikakor,« zagotavlja Prebilič. »Obenem bomo opozorili, da bi izvajanje številnih javnih storitev morale sofinancirati sosednje občine, saj jih uporabljajo tudi njihovi občani.«
Devetkrat premajhen obliž
V mestni občini Maribor so izračunali, da bodo s kompromisno rešitvijo prihodnje leto dobili dodatnih 3,6 milijona evrov. »Sprejeti dogovor je korak v pravo smer, sočasno pa je, vsaj kar zadeva Maribor, zgolj majhen obliž,« je za Dnevnik dejal župan Saša Arsenovič. »Pokril ne bo niti učinka inflacije v zadnjem letu, kaj šele da bi pokril vse dodatne stroške, ki so posledica dviga plač in višjih materialnih stroškov.« Občinski minus zaradi prenizke povprečnine bo letos presegel 33,3 milijona evrov.
»Nismo zadovoljni, ampak po drugi strani smo hvaležni vladi, da je v teh težkih časih našla toliko razuma in dobre volje, da smo prišli do tega predloga,« je v torek dejal ljubljanski župan Zoran Janković. Prizadeval si bo, da bo država leta 2025 razdelila več kot predvidenih 34 milijonov evrov.
»Dogovor bo zgolj nekoliko upočasnil trend naraščanja podfinanciranosti mestnih občin,« ocenjuje Miloš Šenčur, sekretar ZMOS. »Pomembno je, da smo vendarle zakorakali v pravo smer in da se bo spremenil zakon o financiranju, kar bo vodilo do nekakšne kategorizacije občin. Tiste, ki izvajajo storitve za širši krog prebivalstva, bodo v bodoče dobile več.«
Povprečnina le en dejavnik skladnejšega razvoja
Sprememba načina financiranja občin je le en dejavnik skladnejšega regionalnega razvoja, dodaja Arsenovič. »Ključni so vsebinski ukrepi, ki bi vodili k decentralizaciji države, zmanjšali pritisk na Ljubljano in ne bi vključevali zgolj gradnje tretjega avtocestnega pasu. Treba bo zajeziti tudi tok 40.000 delovnih migrantov, ki se vsakodnevno vozijo na delo v Avstrijo. Z ustreznimi rešitvami bi lahko ti ljudje dodano vrednost ustvarjali doma.«
Povprečnina je na prebivalca v državi preračunan primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin. Je izhodišče za izračun tako imenovane primerne porabe občin. Znesek, ki ga koncu prejme občina, se izračuna po precej zapleteni formuli, ki med drugim vključuje število občanov, dolžino občinskih cest, površino občine, delež mladih in starejših prebivalcev ...
