V vojni v Ukrajini in vojni v Gazi vsak dan kršijo pravico do življenja in načeloma sveto pravico, da se civilistov v konfliktih ne napada. V obdobju največjega števila konfliktov in rekordnega števila razseljenih oseb so človekove pravice pod takšnim udarom kot še nikoli prej. Morda ni bila najbolj odmevna, zagotovo pa je bila na današnjem sklepnem drugem dnevu Blejskega strateškega foruma ena od pomembnejših okrogla miza o stanju človekovih pravic v času svetovnih pretresov, na kateri sta govorila Michael O'Flaherty, novi komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope, ter filozofinja in sociologinja Renata Salecl.

Grožnje človekovim pravicam in miti o njih

»Kršitve človekovih pravic so velike in se še stopnjujejo,« je o svojih skrbeh glede človekovih pravic po svetu in v Evropi dejal O'Flaherty. »Če se v ta proces ne bodo vključile tudi človekove pravice, bodo postale nerelevantne,« je ocenil in kot še eno rakavo rano stanja človekovih pravic v današnjem času izpostavil vse bolj »modno prepričanje elit, da so človekove pravice preživete«. Kot je poudaril v svoji analizi stanja človekovih pravic, se je po svetu izgubilo veliko skupnega razumevanja, kaj človekove pravice sploh so, med drugim to, da imajo ljudje pravico, da ne živijo v revščini. »Vzpostavljeni so bili številni miti o človekovih pravicah, med njimi na primer ta, da več človekovih pravic pomeni manj varnosti ali manj virov,« je povedal.

Renata Salecl je med drugim izpostavila, da bi morali biti civilisti v konfliktih zaščiteni, a jih čedalje bolj zlorabljajo kot živi ščit. Poudarila je, da svet potrebuje nove človekove pravice, ki se bodo ukvarjale s podnebnimi spremembami in umetno inteligenco, ter pozvala k razmisleku o tem predlogu. Pobudo je O'Flaherty podprl, saj po njegovem mnenju v 50. in 60. letih vzpostavljeni režim človekovih pravic ne ustreza več digitalnim časom. Renata Salecl je napovedala, da bo proti koncu leta s skupino sodelavcev Združenim narodom in evropski komisiji predlagala novo človekovo pravico, O'Flaherty pa je zaradi slabih časov za človekove pravice izrazil bojazen pred odpiranjem novih definicij človekovih pravic. Revizija bi namreč lahko prinesla nazadovanje, ne pa koraka naprej. Za človekove pravice, pravi O'Flaherty, so sicer potrebne tri sestavine. Prva je jeza, kajti le z njo se lahko spopademo s hipokrizijo in dvojnimi standardi. Druga je empatija, s katero je treba človekove pravice tudi čutiti. »In tretja je upanje. Kot je dejal Havel, je naša dolžnost, da ohranimo upanje.«

Priprave na novembrski razplet

Na enem od panelov se je postavilo tudi za Evropo ključno vprašanje, kaj bo z Ameriko po novembrskih predsedniških volitvah, ki ne tare zgolj stare celine, temveč celotno mednarodno skupnost. Postavlja se več vprašanj. Eno od pomembnejših je, ali bo ob morebitni zmagi Donalda Trumpa in njegovi nakazani politiki, da bi se lahko hitro umaknil iz konflikta, Evropa ostala sama v podpori Ukrajini. Drugo vprašanje pa je, kakšna bodo nadaljnja stališča administracije do Kitajske in trgovinske politike, pri kateri se mora EU vse od Trumpove prve administracije ter takrat uvedenih carin na jeklo in druge evropske proizvode privajati na zaostrene pogoje poslovanja s svojo čezatlantsko partnerico. Trumpova, le do Evrope protekcionistična trgovinska politika se je pod Bidnovo administracijo omilila, ni pa bila odpravljena.

»Vsi gledamo, vsi se pripravljamo,« je s pogledom, uprtim v ameriške volitve, dejal državni sekretar na nemškem zunanjem ministrstvu Tobias Lindner. Nemška vlada pripravlja pregled politik obeh predsedniških kandidatov in ocene, kaj bi kateri od njiju utegnil storiti, je povedal. Del teh pregledov je tudi njuna bodoča politika do Ukrajine, je razkril Lindner. Sicer meni, da bi se Evropejci morali še naprej pogovarjati s pripadniki obeh političnih taborov v Ameriki in jih prepričevati, da je vojna v Ukrajini grožnja globalnemu redu in ameriški varnosti. »Če bo EU pri tem vprašanju ostala sama, se bo pač morala z njim ukvarjati sama,« je ocenil Lindner.

Za več potrpljenja in umirjenosti se je zavzel državni podsekretar na poljskem zunanjem ministrstvu Jakub Wišniewski. »Ohranite mirno kri in nadaljujte,« je priporočil evropski politiki v luči prihajajočih ameriških volitev. V ameriški volilni kampanji, je pojasnil, politiki namreč povedo močno čudne reči in največja nevarnost bi bila, da bi zapadli v samoizpolnjujočo se napoved črnogledosti. »A to ne pomeni, da se ne pripravljamo,« je dodal poljski diplomat, čigar država bo po Madžarski januarja prihodnje leto prevzela predsedovanje svetu EU. »Če bo manj Amerike v Evropi, mora obstajati več Evrope,« je posredno pozval k nadaljnjemu razvoju evropskih temeljev strateške avtonomije.

Politika »najprej Amerika«
ne bo izginila

Direktorica italijanskega mislišča, Inštituta za mednarodne zadeve (IAI), Nathalie Tocci je ne glede na to, kdo bo naslednji ameriški predsednik, opozorila, da je politika, znana kot pax americana, že zdavnaj minila in da se to ne bo zgodilo šele z naslednjim predsednikom. »Ameriške hegemonije nad mednarodnim sistemom ni več,« je dejala in ocenila, da je ta izginila že tam okoli leta 2003. Brez svetovne vodilne vloge imajo ZDA dve možnosti. Lahko okrepijo svoja zavezništva, lahko pa na varnost gledajo tudi z zelo ozkega zornega kota in se odločijo za izolacionizem. Lahko tako kot ameriški republikanski podpredsedniški kandidat James David Vance med prioritete uvrstijo zgolj Kitajsko. »Ne glede na to, kdo bo zmagal na volitvah, bi morali okrepiti svojo obrambo, podporo Ukrajini in se domisliti, kako se zaščititi pred Kitajsko, ne da bi zaradi tega ogrozili evropsko doseganje podnebnih ciljev,« je poudarila Nathalie Tocci.

Politika »najprej Amerika« bo obstajala pod naslednjo administracijo ne glede na to, kdo bo zmagal, je opozorila Malgorzata Bonikowska, predsednica Centra za mednarodne odnose v Varšavi. Da bodo prilagoditve nujne ne glede na zmagovalca, je menil tudi nekdanji francoski veleposlanik v ZDA Philippe Etienne. Evropa se bo morala po njegovi oceni hitreje obrniti pri krepitvi obrambe in privabljanju novih tujih naložb na svoja tla. Nakazal je, da EU težki časi v vsakem primeru čakajo na področju trgovinske politike. »ZDA ne zagovarjajo več prostotrgovinskih sporazumov. Delujejo neodvisno od trgovinskih pravil Svetovne trgovinske organizacije,« je bil jasen Etienne in poudaril, da glede tega obstaja soglasje na obeh političnih polih v ZDA, in sicer zaradi pridobivanja podpore delavskega razreda. »Sam upam, da se bomo lahko vrnili k čezatlantskemu partnerstvu, predvsem zato, ker se strinjamo o temeljni zadevi – demokraciji,« je pristavil.